Ena največjih ukrajinskih kmetijskih skupin je pozvala k nujni rešitvi za sprostitev črnomorskih pristanišč, saj izvoz žita, sončnic in oljne repice ovira ruska pomorska blokada, ki povzroča inflacijo in pomanjkanje po vsem svetu. Ministri držav G7 so opravili nujne pogovore o poskusih odprtja poti prek romunskih in baltskih pristanišč, ki bi jih lahko napolnila vojska 10.000 tovornjakov, ki bi iz Ukrajine potovali pet dni.

V Cannesu se je začel največji filmski festival na svetu, zbrane je preko videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Več o tem najdete na tej povezavi. 

V torek je bilo v ruskih napadih v ukrajinski regiji Doneck ubitih najmanj sedem civilistov, šest pa jih je bilo ranjenih, je povedal regionalni guverner Pavlo Kirilenko. BBC teh trditev ni mogel neodvisno preveriti. Doneck je del vzhodne regije Donbas, kjer Rusija osredotoča svoje sile. Velik del Donbasa so že pred invazijo na Ukrajino nadzorovali separatisti, ki jih podpira Rusija.

Poljski predsednik Andrej Duda je dejal, da Evropa zanemarja Poljsko in Madžarsko, ko gre za podporo številnim ukrajinskim beguncem, ki sta jih sprejeli državi. Po današnjem srečanju z madžarskim kolegom je Duda izjavil, da nobena od držav ni dobila zadostne podpore za izvajanje programov, potrebnih za zadostno pomoč milijonom ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Dejal je, da "brez dvoma" takšen odnos "spodkopava evropsko enotnost", vendar je obljubil, da bo še naprej delal "vse, da bi se gostje iz Ukrajine na Poljskem počutili čim bolje". Po zadnjih podatkih ZN je Ukrajino od ruske invazije zapustilo 6,2 milijona ljudi: Poljska je sprejela 3.376.992 beguncev, Romunija 919.574, Rusija 850.534, Madžarska 610.076, Moldavija 464.294, Slovaška 424.027, Belorusija 27.308.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je ponovno poudaril, da se Avstrija, ki ni vključena v nobeno vojaško zvezo, ne namerava pridružiti zvezi Nato. Po srečanju s češkim kolegom Petrom Fialo v Pragi je Nehammer dejal, da je zgodovina Avstrije drugačna od zgodovine Finske in Švedske ter da bo Avstrija ohranila vojaško nevtralnost. Vendar je dejal, da je Avstrija kot članica Evropske unije solidarna z Ukrajino, dovolila dobavo orožja Kijevu in podprla sankcije proti Rusiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bo Pariz okrepil dobave orožja Ukrajini. Prav tako se je Macron zavezal k povečanju humanitarne pomoči, so zapisali v sporočilu za javnost iz urada francoskega predsednika. Macron je bil pred rusko invazijo in ob začetku vojne v Ukrajini zadržan do pošiljanja težkega orožja Ukrajini, saj je poskušal med sprtima stranema igrati vlogo posrednika. A ker Macronovi pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom niso obrodili sadov, je Pariz v zadnjih mesecih postopoma okrepil svojo podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob koncu aprila je tako francoski predsednik napovedal, da bo Francija ukrajinskim silam dobavila protitankovske rakete in havbice. Francija je od februarja Ukrajini namenila tudi 800 ton humanitarne pomoči, so še zapisali v sporočilu za javnost. Macron in Zelenski sta se v telefonskem pogovoru dotaknila tudi vprašanja ruske pomorske blokade, ki Ukrajini onemogoča izvoz žitaric, na katerega se zanaša mnogo revnejših držav. Prav tako pa sta razpravljala o možnosti varnostnih zagotovil, ki bi jih lahko Francija dala Ukrajini v okviru morebitnega mednarodnega dogovora o spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine. Zelenski je od začetka vojne Macronu namenil nekaj ostrih besed in celo namigoval, da se francoski predsednik boji Putina. Macron je bil sicer minuli teden ponovno kriv za nekaj slabe volje v Kijevu, ko je izjavil, da bi lahko ukrajinsko pristopanje Evropski uniji trajalo več desetletij. Pri tem je nakazal, da bi bilo morda bolje razmisliti o izgradnji širše "evropske politične skupnosti" onstran EU, katere članice bi lahko bile države kot Ukrajina in Moldavija, pa tudi Velika Britanija.

Kot smo že poročali, so pogovori o končanju vojne med Ukrajino in Rusijo zastali, pri čemer obe strani za propad krivita druga drugo. Glavni pogajalec Kijeva v pogovorih z rusko delegacijo je danes dejal, da Rusija očitno ne razume, da vojna "ne poteka več v skladu z njenimi pravili, časovnim razporedom ali načrti". Namestnik moskovskega zunanjega ministra Andrej Rudenko je dejal, da se je Ukrajina "praktično umaknila iz pogajalskega procesa", je poročala tiskovna agencija Interfax. Pogovori med Rusijo in Ukrajino so od začetka vojne potekali redno, a doslej niso prinesli nobenega preboja. Obe strani sta pred tem vztrajali, da sta še vedno odprti za sporazumno prekinitev spopadov. "Z naše strani vsi diplomatski mostovi še niso zgoreli," je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v začetku tega meseca povedal Franku Gardnerju iz BBC. Vendar je Zelenski vztrajal, da se morajo ruske sile za sklenitev mirovnega sporazuma vrniti vsaj "tja, kjer so bile 23. februarja" - dan pred ruskim napadom na Ukrajino. Vladimir Medinski, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin februarja imenoval za glavnega pogajalca za Ukrajino, je v za New York Times dejal, da Moskvo še vedno zanima mirovni sporazum z Ukrajino, po katerem bi ta postala "nevtralna in mirna država, prijazna do svojih sosed".

Sedem avtobusov z ukrajinskimi vojaki, ki so jih ponoči odpeljali iz jeklarne Azovstal, je v popoldanskih urah prispelo v nekdanjo kazensko kolonijo v mestu Olenivka blizu Donecka, ki je pod ruskim nadzorom, poroča Reuters. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass bo ukrajinske borce, med katerimi je veliko pripadnikov bataljona Azov, zaslišal ruski preiskovalni odbor. Zaslišanje bo potekalo v okviru ruske preiskave, ki jo Moskva imenuje "kazenske zadeve v zvezi z zločini ukrajinskega režima", dodaja Tass.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je imel "dolg in pomemben" telefonski pogovor s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom. Pogovarjala sta se o dobavi goriva Ukrajini in obrambni podpori Francije. Zelenski je na Twitterju zapisal, da je Macronu povedal o "operaciji reševanja vojske iz Azovstala in viziji obetov pogajalskega procesa". Voditelja sta govorila tudi o "možnih načinih izvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov", je dejal Zelenski Dodal je, da sta imela tudi "vsebinsko razpravo o naši prošnji za status kandidatke za članstvo v EU".

Vodja zunanje politike EU Josep Borrell je dejal, da so ruske sile po napadu na Ukrajino morda utrpele "impresivne izgube". V pogovoru z novinarji v Bruslju je Borrell dejal: "Ne bi si upal postaviti hipoteze o tem, kako dolgo se lahko Rusija upira ... Če je res, da je Rusija od začetka vojne izgubila 15 odstotkov svojih vojakov, je to svetovni rekord v izgubah vojske, ki vdre v neko državo. Dodal je, da Evropska unija "ne bo dovolila", da Ukrajini zmanjka vojaške opreme, poroča Reuters.

Rusija je od svojega vrhovnega sodišča zahtevala, naj ukrajinski bataljon Azov razglasi za teroristično organizacijo. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je ministrstvo za pravosodje v Moskvi sporočilo, da je sodni postopek "o priznanju ukrajinske paravojaške nacionalistične skupine Azov za teroristično organizacijo in prepovedi njegovega delovanja na ozemlju Ruske federacije načrtovan za 26. maj". Do tega je prišlo, ko so bili v ponedeljek zvečer iz jeklarne Azovstal evakuirani ukrajinski borci - številni med njimi so bili vojaki azovskega bataljona, poroča BBC. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov prej ni želel komentirati, ali bodo branilce jeklarne - ki so zdaj v ruskem priporu - obravnavali kot vojne ujetnike ali kot vojne zločince. Bataljon Azov je bil ustanovljen leta 2014, kmalu po tem, ko si je Moskva priključila ukrajinski južni polotok Krim, da bi se boril proti ruskim silam in proruskim upornikom v vzhodni regiji Donbas. Nekateri azovski borci so bili sprva povezani z nacionalističnimi in skrajno desničarskimi skupinami. Skupina je bila pozneje vključena v ukrajinsko nacionalno gardo.

Zmagovalci sobotne Evrovizije, skupina Kalush Orchestra, ki je s pesmijo Stefania prepričala evropsko občinstvo, so sporočili, da bodo prodali evrovizijsko trofejo. Denar bodo namenili za pomoč svoji državi, ki je v vojni. Več o tem najdete na tej povezavi. 

Rusija je napovedala, da namerava izstopiti iz Sveta baltskih držav (CBSS). Do tega je prišlo več kot dva meseca po tem, ko je medvladna organizacija, ki ga sestavljajo Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Islandija, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Švedska in Rusija, zaradi vojne v Ukrajini izključil Moskvo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes vztrajal, da se je Rusija za izstop iz CBSS odločila "kot odgovor na sovražne ukrepe" skupine, pri čemer je imel verjetno v mislih tako suspenz kot tudi različne sankcije, ki jih je EU uvedla proti Rusiji. "Prenehanje članstva v CBSS ne bo vplivalo na prisotnost Rusije v regiji," je dejal Lavrov, nato pa opozoril, da so vsi poskusi "izriniti našo državo iz Baltika obsojeni na neuspeh". Obtožil je tudi članice Nata in EU v CBSS, da so svet spremenile v "instrument protiruske politike".

Usoda več sto ukrajinskih vojakov iz jeklarne ostaja nejasna, saj so se borci predali in bili premeščeni na ozemlje pod ruskim nadzorom, poroča Guardian. Namestnik ukrajinskega obrambnega ministra je dejal, da jih bodo zamenjali v okviru izmenjave ujetnikov, nekateri ruski uradniki pa so dejali, da bi jim lahko sodili ali jih celo usmrtili. Poslanci ruske državne dume so povedali, da bodo predlagali nove zakone, ki bi lahko preprečili izmenjavo zapornikov, za katere Moskva trdi, da so "teroristi", poroča Guardian. Rusija je operacijo Azovstal označila za množično kapitulacijo, ukrajinska vojska pa je sporočila, da so vojaki, ki so branili jeklarno, "opravili svojo bojno nalogo" in da je zdaj glavni cilj rešiti njihova življenja. "Ukrajina potrebuje žive ukrajinske junake," je v video nagovoru dejal predsednik Volodimir Zelenski. Na stotine vojakov je bilo več tednov skritih v predorih in bunkerjih pod jeklarno, saj so ruske sile prevzele nadzor nad preostalim delom mesta, potem ko so velik del mesta spremenile v nenaseljivo puščavo. Mnogi od tistih, ki so obtičali v Azovstalu, so bili hudo poškodovani, zdravstvena oskrba pa je bila omejena, zaloge pa so se zmanjševale.

Predsednik Joe Biden je prepričan, da je mogoče doseči soglasje glede prihodnjega članstva Švedske in Finske v zvezi Nato, potem ko je turški predsednik Erdogan izjavil, da njunih prošenj ne bo odobril. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je danes na krovu Air Force One ponovila te pripombe in se pridružila podobnim komentarjem državnega sekretarja Antonyja Blinkna. Voditelja Finske in Švedske bosta v četrtek obiskala ameriškega predsednika v Washingtonu, kjer se bosta po navedbah Bele hiše pogovarjala o njunem sprejemu v zavezništvo. Da bi se Finska in Švedska pridružili zvezi Nato, se mora s tem strinjati vseh 30 obstoječih članic. V torek je velika večina finskih poslancev glasovala za predlog Finske, da zaprosi za članstvo. Od 200 volilnih upravičencev jih je predlog podprlo 188.

 V ruskem raketnem napadu na vas Desna v regiji Černigov severno od Kijeva je danes umrlo najmanj osem ljudi, 12 pa je bilo ranjenih, je sporočil predstavnik regionalne službe za izredne razmere Oleksandr Ivčenko. Ruska vojska naj bi na vas Desna zjutraj izstrelila štiri rakete, poročajo tuje tiskovne agencije. Guverner regije Vjačeslav Čaus je po poročanju BBC-ja dejal, da je ruska vojska okoli 5. ure zjutraj po lokalnem času izstrelila štiri rakete, od katerih sta dve zadeli stavbe v vasi, v kateri se nahaja vojaško oporišče ukrajinskih sil. BBC dodaja, da navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi. Do v zadnjem času redkih napadov v severni regiji Černigov je prišlo nekaj tednov po tem, ko je Rusija od tam umaknila svoje enote in svoja prizadevanja osredotočila na vzhodno regijo Donbas, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Čaus je ob tem danes dejal, da vojne kljub temu še ni konec. "Vojna še ni zapustila regije. Vojna ni zapustila naših mest," je dejal in prebivalce regije ob tem pozval, naj bodo previdni in naj upoštevajo sirene, ki opozarjajo na zračne napade.

Guverner Dmitro Zhivitski je povedal, da so bile poškodovane stavbe, med drugim vrtec in cerkev. Obstreljevanje regije z ruskega ozemlja poteka že od jutra, je sporočil prek aplikacije za sporočanje Telegram. Po podatkih oblasti je bilo ranjenih najmanj pet ljudi. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove rakete "uničile sovražnikove rezerve", ki so zaključevale bojne vaje v centrih za usposabljanje.

Rusi se ob odhodu zahodnih blagovnih znamk, kot so Coca-Cola, McDonald's, Starbucks in Ikea, vse bolj odločajo za domače blagovne znamke. Žejnim Rusom zdaj ponujajo gazirane pijače, ki nadomeščajo Coca-Colo, Fanto in Sprite, in sicer CoolColo, Fancy in Street podjetja Ochakovo, ki proizvaja pijače. Vendar se podjetje Ochakovo na svoji spletni strani izogiba navajanju zahodnih ustreznikov - pijača kola je na primer opisana le kot "kultni okus". Kremelj zdaj mrzlično pripravlja nadomestke potrošniškega blaga, saj so obsežne sankcije, uvedene zaradi vojne v Ukrajini, prizadele uvoz. Številni Rusi nedvomno upajo, da je kakovost boljša od kakovosti sovjetskih nadomestkov med hladno vojno, ko je komunistična država z omejenimi sredstvi bojkotirala večino "kapitalističnega" blaga. Podjetje Ochakovo je uveljavljeno podjetje, znano po tradicionalni, rahlo alkoholni ruski pijači iz fermentiranega kruha.

🥤 russian plant "Ochakovo" released analogs of Coca-Cola, Fanta, and Sprite - drinks were named CoolCola, Fancy, and Street. pic.twitter.com/36N7X9Jybl

— Ukraine 4 Freedom (@uawarinfo) May 16, 2022