Pravosodni ministri EU so sprejeli predlog direktive o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, ki bi veljala tudi za kršenje sankcij. Obenem so se dogovorili o stališču glede predloga, ki kršenje sankcij opredeljuje kot kaznivo dejanje, kar bi omogočilo odvzem s tem pridobljenega premoženja.
Ministri so na zasedanju v Luxembourgu potrdili pogajalsko izhodišče o predlogu direktive o odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev, s katero bi določili minimalna pravila glede sledenja, identifikacije, zamrznitve, zasega in upravljanja tovrstnih sredstev.
Med drugim bi ta zakonodaja nacionalnim organom, pristojnim za odvzem premoženje, dala več pristojnosti. Države članice bi jim morale zagotoviti dostop do ustreznih podatkovnih baz in registrov. Direktiva bi obenem olajšala čezmejno sodelovanje teh organov in izmenjavo informacij med njimi, so navedli na Svetu EU.
Predlog, o katerem se bo zdaj Svet pogajal z Evropskim parlamentom, predvideva tudi določitev nacionalnega organa, pristojnega za upravljanje zamrznjenega ali zaseženega premoženja. Članice bi morale v določenih primerih omogočiti prenos ali prodajo zamrznjenega premoženja še pred dokončno zaplembo.
Predlagana pravila bi veljala za različna kazniva dejanja, tudi za kršenje sankcij Evropske unije. Za to bo sicer treba sprejeti ločeno direktivo, s katero bi kršenje sankcij uvrstili na seznam kaznivih dejanj EU.
Ministri so se strinjali tudi o izhodišču za pogajanja s parlamentom o tem predlogu. Kot kazniva dejanja bi med drugim obravnavali pomoč posameznikom, proti katerim je EU uvedla sankcije, pri izogibanju prepovedi potovanja v unijo. Poleg tega pa še trgovanje z blagom, za katero veljajo sankcije, in transakcije z državami ali pravnimi osebami s seznama sankcioniranih.
Svet EU želi, da bi države članice kršenje evropskih sankcij kaznovale s kaznimi, ki bi bile učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Predlog direktive predvideva različne kazni za različna kazniva dejanja, članice pa bi morale v skladu z njim določiti zastaralne roke, ki bi omogočili pregon tovrstnih kaznivih dejanj.
Zakonodajna predloga je Evropska komisija predstavila maja oziroma decembra lani spričo ruske agresije na Ukrajino. Tako bi lahko zasegli tudi premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij proti Rusiji, med drugim ruskim oligarhom. Ta sredstva bi lahko nato namenili za obnovo Ukrajine.
Ministrica: Zgodovinski dosežek v globalnem boju proti nekaznovanosti za vojne zločine
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je ob prihodu na zasedanje glede tega poudarila, da je ključno izvajanje, saj to na koncu prinese rezultate. Zato je treba po njenem mnenju nasloviti težave, s katerimi se države članice soočajo v praksi, predvsem pri upravljanju zaseženega premoženja.
Švarc Pipan bo danes ministrskim kolegom iz EU predstavila tudi ljubljansko-haaško konvencijo, ki so jo nedavno sprejeli na diplomatski konferenci v Ljubljani.
“To je zgodovinski dosežek v globalnem boju proti nekaznovanosti za vojne zločine, zločine proti človečnosti, genocid in druge najhujše mednarodne zločine,” je povedala. Kolege bo pozvala, naj njihove države podpišejo konvencijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!