Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je moral danes na vrhu G20 v Indoneziji soočiti s številnimi kritikami na račun Rusije zaradi vojne v Ukrajini, predvsem od voditeljev zahodnih držav. Lavrov je v odgovor dejal, da je Ukrajina tista, ki blokira pogajanja o končanju konflikta, Zahod pa obtožil "politizacije" sklepne izjave po vrhu G20.
V nasprotju z julijem, ko je Sergej Lavrov predčasno zapustil srečanje zunanjih ministrov G20, potem ko so drugi udeleženci ostro obsodili rusko agresijo proti Ukrajini, je vodja ruske diplomacije tokrat poslušal kritike na račun Rusije. Dvorane ni zapustil niti, ko je imel videonagovor ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Ta je v svojem nagovoru voditeljem med drugim predstavil načrt v desetih točkah za končanje vojne, ki po njegovih besedah ni mogoče brez umika ruskih sil in obnove ozemeljske celovitosti njegove države.
Lavrov je v odgovor dejal, da so pogoji Kijeva za ponovni začetek pogajanj z Moskvo “nerealni”. “Težave so na ukrajinski strani, ki kategorično zavrača pogajanja in postavlja pogoje, ki so očitno nerealni,” je novinarjem dejal ruski zunanji minister.
“Želimo videti konkretne dokaze, da je Zahod resno zainteresiran za pogajanja, kar vključuje discipliniranje Zelenskega. Morajo mu pojasniti, da se to ne more nadaljevati, da to ni v interesu ukrajinskega ljudstva,” je dejal Lavrov.
Osnutek sklepne izjave vsebuje ostro kritiko Rusije
Ob tem je zahodne države kritiziral zaradi domnevne politizacije sklepne izjave, ki naj bi jo sprejele članice G20 in bi morala biti po besedah ruskega zunanjega ministra dokončno pripravljena v sredo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Osnutek sklepne izjave, ki je v medijih krožil že pred začetkom srečanja, vsebuje presenetljivo ostro kritiko Rusije – v izjavi je med drugim eksplicitno omenjena vojna v Ukrajini in zahteva po popolnem in brezpogojnem umiku z njenega ozemlja.
Izjava sicer še ni sprejeta in zdi se, da nima soglasne podpore, vendar bi sprememba tona lahko pomenila premik, ki bi med drugim odražal bojazen Kitajske pred zaostrovanjem odnosov z Zahodom in poglabljanjem gospodarskih posledic konflikta, poroča britanski BBC.
Lavrov zatrdil, da Rusija in Kitajska ohranjata strateško partnerstvo
Lavrov se je danes ob robu vrha G20 na indonezijskem otoku Bali sicer srečal tudi s kitajskim kolegom Vang Jijem in zatrdil, da Rusija in Kitajska ohranjata “vseobsegajoče partnerstvo in strateško sodelovanje”.
Lavrov je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass kitajskemu zunanjemu ministru čestital za uspešno izpeljan partijski kongres, ki je oktobra potekal v Pekingu, in dejal, da bo to “zagotovilo kontinuiteto na poti partnerstva in strateškega sodelovanja” med Rusijo in Kitajsko.
Njegov kitajski kolega Vang Ji pa je dejal, da Kitajska nasprotuje izključitvi Rusije iz skupine G20. “Podpiramo vlogo Rusije v skupini G20 in drugih mednarodnih platformah ter menimo, da ji nihče ne bi smel odvzeti upravičene pravice do sodelovanja v večstranskih povezavah,” je dejal.
Lavrov se medtem ni udeležil uradnega kosila voditeljev držav in vlad G20, je pa imel govor na drugem delovnem zasedanju vrha, poročajo tuje tiskovne agencije. Sestal se je tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom, je sporočila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Po poročanju ruskih državnih medijev naj bi se minister nameraval vrniti v Rusijo že drevi, še pred koncem vrha v sredo.
ZN: Ukrajinski in ruski vojni ujetniki podvrženi mučenju
Tako ukrajinski kot ruski vojni ujetniki so bili podvrženi zlorabam in mučenju, je ob današnji predstavitvi poročila dejala Matilda Bogner, vodja delegacije ZN za človekove pravice v Ukrajini. Pri tem je sicer dodala, da je slaba obravnava vojnih ujetnikov bolj “sistematična” na ruski strani.
Strokovnjakom ZN je v skladu z mednarodnim pravom le ukrajinska stran omogočila pogovore z njihovimi vojnimi ujetniki, medtem ko so se z zajetimi Ukrajinci lahko pogovarjali le po njihovem izpustu iz zapora. Poročilo vključuje podrobna pričevanja teh posameznikov. V zadnjih mesecih je delegacija opravila intervjuje s skupno 159 vojnimi ujetniki, vključno z 20 ženskami, ki so jih zajele ruska vojska ali katera od oboroženih skupin, ki so povezane z Rusijo. Pogovarjali so se tudi s 175 ljudmi v ukrajinskem ujetništvu.
Moskva nabornikom obljublja nagrade za uspehe v Ukrajini
Ruska vojska skuša v vojni proti Ukrajini vpoklicane nabornike motivirati tudi z bonusi in nagradami. Vojaški radio Zvezda je danes na Telegramu objavil, da jim za sestrelitev ukrajinskega letala obljubljajo denarno nagrado v vrednosti 5.000 evrov, za sestrelitev helikopterja 3.200 evrov, za uničenje tanka pa 1.600 evrov. Mogoča so tudi plačila “vojakom, ki so se izkazali pri uničevanju borcev in izpolnjevanju drugih nalog” v višini do 100.000 rubljev, kar znaša približno 1.600 evrov.
Vojakom, ki se borijo v Ukrajini, poleg tega obljubljajo visoke plače in finančno varnost v primeru poškodbe ali smrti. Minimalna bruto mesečna plača tako znaša 3.100 evrov. Ranjeni dobijo okoli 50.000 evrov, v primeru smrti pa svojcem vojakov izplačajo okoli 80.000 evrov. V zadnjih tednih in mesecih so se na družbenih omrežjih in medijih pojavile številne pritožbe, da obljubljenih plačil niso prejeli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje