Lažne gole fotografije političark: "Namen je poniževanje žensk"

Avstrijska evropska poslanka je javno spregovorila o svoji izkušnji, ko so jo na spletu brez njenega soglasja "digitalno slekli". Poročilo nemškega raziskovalnega centra je razkrilo, da je bila vsaka šesta evropska poslanka tarča eksplicitnih vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco.
Lena Schilling iz stranke Zelenih je za britanski Guardian povedala, da je prejšnji mesec izvedela za lažne gole fotografije, ustvarjene z orodji umetne inteligence, ki so krožile po spletu. Ko je odprla povezave, je zagledala fotografije z ene svojih prvih novinarskih konferenc, vendar so bile digitalno spremenjene, tako da je bila na njih prikazana brez oblačil.
Šlo je za pretresljivo zlorabo enega ključnih trenutkov njene kariere, je dejala. "Postalo mi je slabo," je dejala. "Spomnim se, kako živčna sem bila in kako temeljito sem se pripravljala na tisto novinarsko konferenco. Potem pa sem videla, da je nekdo te fotografije uporabil z namenom, da bi me prizadel in ponižal. To je bilo res težko dojeti."

Oblika digitalnega nasilja nad ženskami
Schilling je ena od 50 evropskih poslancev, ki so bili tarča tovrstnih globokih ponaredkov, je pokazalo poročilo nemškega raziskovalnega centra Agora Digitale Transformation (ADT).
Po navedbah ADT, ki je Schilling opozoril na obstoj spornih fotografij na spletu, ugotovitve razkrivajo, kako je pornografija, ustvarjena z umetno inteligenco, postala "sistemska grožnja ženskam v evropski politiki", je še poročal Guardian.
Poročilo ADT je pokazalo, da je bilo prizadetih 138 poslank iz 22 držav članic EU ter da je verjetnost, da bodo ženske upodobljene v pornografskih globokih ponaredkih ali povezane z njimi, kar 33-krat večja kot pri njihovih moških kolegih.
Schilling je takšne fotografije označila za obliko "digitalnega nasilja nad ženskami", ob tem, da so ženske v politiki pogosteje kot njihovi moški kolegi tarča seksističnih žalitev, nadlegovanja in nasilja.
Po njenih besedah to predstavlja resno grožnjo demokraciji. "Zaradi takšnih stvari je vstop v politiko še težji, kot je že sicer. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo z našo družbo, če bi se vse več žensk umikalo iz javnega življenja."
Schilling je povedala, da se je pogovarjala z nekaterimi drugimi evropskimi poslankami, ki so bile tarča podobnih zlorab, a se bojijo javno razkriti, kaj se jim je zgodilo.
"Toda nikomur se ni treba ničesar sramovati. Nekdo je zlorabil vaše fotografije, ve pa niste storile ničesar narobe," je dejala. "In mislim, da je prav to trenutek, ko rečeš: 'Dovolj je. To se mora končati.'"
"Prepoved na papirju ne ščiti nikogar, dokler se ne začne izvajati"
Takšno sporočilo vsebuje tudi nedavno pismo institucijam EU, ki sta ga pripravili Schilling in nemška evropska poslanka Zelenih Terry Reintke. Podpisalo ga je 119 evropskih poslancev, v njem pa so pristojne pozvali, naj zagotovijo, da bodo prihajajočo prepoved aplikacij in spletnih strani, ki z umetno inteligenco digitalno slačijo ženske, spremljali tudi učinkoviti mehanizmi za njeno izvajanje. Prepoved naj bi po vsej EU začela veljati 2. decembra.
"Prepoved na papirju ne ščiti nikogar, dokler se ne začne izvajati," so zapisali v pismu in opozorili na razširjeno uporabo aplikacij za digitalno odstranjevanje oblačil, s katerimi je mogoče fotografijo ženske z enim samim klikom spremeniti tako, da je videti gola.
"Namen takšnih praks je poniževanje žensk in nadzor nad njihovimi telesi, njihov učinek pa je ustvarjanje še bolj sovražnega okolja za političarke v javnem življenju," piše v pismu. "Vsaka mlada ženska, ki danes razmišlja o politični karieri, mora upoštevati možnost, da se lahko kaj takega zgodi tudi njej."
Schilling je pojasnila, da želijo s pobudo spodbuditi nacionalne oblasti k odpravi vseh pravnih vrzeli in možnosti izogibanja pravilom, ki bi takšnim aplikacijam omogočale nadaljnje delovanje v EU. "Brez našega soglasja so nas slekli do golega," je dejala. "To ne sme postati nova normalnost."
Prav želja po ukrepanju jo je spodbudila, da je javno spregovorila o svoji izkušnji, je še dejala za Guardian. Upa, da bo njena zgodba države članice prepričala, naj odločneje ukrepajo proti tehnološkim podjetjem, za katera bi lahko takšna oblika digitalnega nasilja predstavljala donosen poslovni model.
"Zelo preprosto je," je sklenila. "Vsaka ženska, ki želi kandidirati za politično funkcijo, bi morala imeti možnost, da to stori brez strahu, da jo bo nekdo proti njeni volji digitalno slekel."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje