Leon XIV. in Frančišek: kako tesno je bilo prijateljstvo med papežema

V četrtek, 8. maja 2025, se je nekaj čez šesto uro popoldne iz dimnika Sikstinske kapele pokadil bel dim. Kardinalom elektorjem se je v četrtem glasovanju uspelo dvotretjinsko zediniti in ameriški kardinal Robert Francis Prevost je postal novi papež.

Kakšen bo novi papež, bo zelo pomembno tudi za utiranje poti, ki si jo bo v prihodnjih letih in desetletjih zadala Katoliška cerkev.

Leta 2005, ko je umrl papež Janez Pavel II., ki je Cerkev vodil več kot četrt stoletja in v številnih primerih pri uvajanju novosti na področju cerkvenega vodenja in papeške uprave ni upošteval tradicionalnega protokola in predpisov rimske kurije, ga je namreč nasledil Benedikt XVI., ki je kot papež iskal spravo s tradicionalisti. Ta je na vrhu Svetega sedeža veljal za zagovornika zelo konservativnih stališč Cerkve, večji del njegovega papeževanja pa se je Cerkev po poročanju STA spoprijemala tudi z obtožbami, pravnimi zahtevki in uradnimi poročili, da so duhovniki desetletja zlorabljali otroke.

Ko se je Benedikt XVI. februarja 2013 upokojil in po 600 letih postal prvi papež, ki je sam odstopil, ga je nasledil papež Frančišek. Tako je nastal edinstven položaj, da sta bila na svetu hkrati živa dva papeža, narativa Katoliške cerkve pa se je z novim pastirjem na vrhovnem sedežu Cerkve zopet spremenila. Frančišek je bil namreč prvi papež iz vrst jezuitov, z liberalnim pristopom pa je vrata Cerkve skušal odpreti tudi tistim, ki jih cerkvena ustanova doslej zaradi rigidnosti in ukoreninjenosti na tradicionalnih temeljih ni spustila do oltarja.

Včeraj je Katoliška cerkev dobila novega papeža. Na drugi dan konklava, po "izjemno hitri izvolitvi", je to postal Robert F. Prevost. Nadel si je ime Leon XIV. in bo na Svetem sedežu nasledil pokojnega papeža Frančiška.

Že izbira imena veliko razkriva, kakšno vizijo o prihodnosti Katoliške cerkve ima novi papež. Kot je za The Independent ocenil katoliški duhovnik in bloger Ed Tomlinson, ima izbira imena simbolni pomen in dolgo zgodovino. Leon bo nadaljeval Frančiškovo liberalizacijo Cerkve, njegovo ime pa nakazuje močnega papeža v času velikih kriz, tako kot je bilo že v preteklosti.

Kot pišejo številni mediji, se je nekdanji papež na novoizvoljenega za časa službovanja kot božji odposlanec na Zemlji večkrat obrnil po pomoč. Čeprav se o tesni povezanosti s Frančiškovim pontifikatom ni veliko pisalo, prav tako je malo zapisov, ki bi potrjevali, kako dobra prijatelja sta pokojni in novoizvoljeni papež dejansko bila, je zagotovo jasno vsaj to, da je papež Frančišek kardinala Prevosta že za časa službovanja njegovega pontifikata zelo spoštoval.

"Pokojni papež Frančišek ga je zelo spoštoval in cenil," je za CNN dejal vatikanski dopisnik Christopher Lamb. Preden je Prevost postal Leon XIV., je ameriški kardinal vodil vplivni vatikanski urad za imenovanja škofov, pokojni papež Frančišek pa mu je leta 2022 zaupal celo vodenje prelomne reforme, s katero je v volilni postopek za imenovanje škofov vključil tri ženske z glasovalno pravico.

"Papež Frančišek je v njem očitno prepoznal nekaj posebnega – videl ga je kot sposobnega voditelja," je dodal Lamb in poudaril, da je Prevostu njegova vloga v vatikanskem škofovskem uradu prinesla tudi dragocen vpogled v delovanje Cerkve ter mu omogočila številne priložnosti za srečanja s cerkvenimi voditelji z vsega sveta.

Pontifikat bo osredinjen na družbena vprašanja

Prevost je mnoga leta preživel tudi na misijonu v Peruju ter velja za zagovornika reform, ki jih je uvedel papež Frančišek.

Tiskovni predstavnik Katoliške cerkve dr. Gabriel Kavčič je za N1 pojasnil, da lahko verniki od novega papeža Leona XVI. pričakujejo pontifikat, ki bo osredinjen na družbena vprašanja, saj si je nadel ime po papežu Leonu XIII., ki je bil zelo znan po socialnih, družbenih in delavskih vprašanjih. "Videli bomo, kam se bo obrnil," je dodal.

Čeprav ameriški kardinal Prevost ni veljal za favorita, se ga je, tako Kavčič, omenjalo kot potencialnega papeža, saj je bil šef pomembnega dikasterija (najvišji upravni organi za določeno področje v Katoliški cerkvi, op. a.) "Ni pa bil med najbolj omenjenimi," je dodal.

Čeprav novi papež Leon XIV. vsaj v neki meri ostaja neznanka, poznavalci Vatikana pa se čudijo, da so se kardinali elektorji odločili za voditelja, ki med pripravami na konklave ni veljal za favorita, je dvotretjinska večina glasov, ki jo je novoizvoljeni papež moral prejeti, dovolj zgovorna. Očitno je Leonu XIV. uspelo nagovoriti zadostno število vernikov.