Kako lahko ukrajinska kriza pljuskne neposredno v našo bližino, na Zahodni Balkan? Situacija pred veliko dilemo postavlja Srbijo, ki se bo morala opredeliti, pravi Marko Makovec, Slovenec na visokem diplomatskem položaju v EU.
Ukrajinska kriza, rusko priznanje Donecka in Luganska, je za Srbijo izjemno zapletena, meni Marko Makovec, eden od direktorjev pri visokem predstavniku Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Josephu Borrellu. Doslej je bila namreč Srbija prek gospodarstva, človeških stikov in razvojne pomoči močno povezana z Evropsko unijo (EU), z Rusijo pa je ohranjala varnostne in politične dobre stike.
“Ta situacija Srbijo postavlja pred veliko dilemo, morala se bo opredeliti,” je Makovec povedal v N1 STUDIO. Opredelitve ne bo zahtevala EU, ker to ni v njenem načinu delovanja. “Bo pa verjetno moral srbski predsednik Aleksandar Vučič to dobro komunicirati z Moskvo,” je dodal Makovec. “Za kateregakoli predsednika Srbije bi bilo težko popolnoma zapreti vrata evropski integraciji, saj bi zaradi geografske in neposredne povezanosti z državami EU težko nadomestili evropske trge,” je dodal. Poudaril je, da Srbija v zadnjem času beleži visoko gospodarsko rast, dvig življenjskega standarda in si krepi vlogo v regiji Zahodnega Balkana.
Stanje, ko je pozornost svetovne javnosti usmerjana proti vzhodu, po njegovih besedah izkorišča Republika srbska v Bosni in Hercegovini (BiH). “V tem trenutku imamo v BiH resno politično krizo, verjetno najhujšo po Daytonu,” je dejal o potezah srbskega člana predsedstva Milorada Dodika. “Ko je pozornost namenjena odnosom med Evropo in Rusijo ter reševanju tenzij v Ukrajini, Republika srbska ocenjuje, da lahko izkoristi priložnost in zase pridobi pristojnosti, ki so jih med 2000 in 2004 prenesli na državno raven. To je za stabilnost BiH izredno nevarno,” pravi Makovec.
Blokada državnih institucij traja že od sprejetja zakona o kriminalizaciji genocida lanskega julija. Dodikova stranka pa želi s pobudo nazaj k Daytonu prenesti nekatere agencije iz državne ravni na raven entitet ter tako okrepiti Republiko srbsko znotraj BiH. “Pomembno je povedati, da tovrstne odločitve niso v skladu z ustavo. Kaj je skladno z ustavo, lahko odloča samo ustavno sodišče,” je povedal Makovec.
Situacijo v BiH so v ponedeljek obravnavali tudi zunanji ministri Evropske unije, ki so se dogovorili, da bodo nadaljevali z dialogom. Hkrati so podprli načrt različnih orodji – od implementacije finančne pomoči do morebitnih sankcij, s katerimi bi dosegli, da se težnje v smeri odcepitve nehajo. Slovenija je po njegovih informacijah tukaj zastopala konstruktivno stališče in podprla usmeritev EU.
Vendar pa Madžarska ocenjuje, da sankcije ne bi pomagale in bi še poslabšale razmere, pravi Makovec. “To je njihova legitimna pozicija, vsaka članica EU ima pravico do svojega pogleda. A oddvojeno stališče načenja soglasje in potrebno enotnost EU, ki bi lahko sprejela ambicioznejše in nekoliko ostrejše ukrepe,” je dodal. Pozicije Madžarske, ki ocenjuje, da so problemi v BiH globlji kot nesodelovanje v državnih institucijah, ne vidi kot dokončne odločitve, ki bi izrazito škodovala EU, ampak za Unijo predstavlja izziv.
Makovec pa je v N1 STUDIO spregovoril tudi o vplivu non-paperja na moč Slovenije v regiji. Tako imenovani slovenski non-paper je imel po njegovih besedah učinek na ugled Slovenije v regiji, saj se je ustvarila percepcija, da Slovenci stojimo za njim in zagovarjamo njegove vsebine. “Slovenija je bila doslej tretirana kot država brez skrite agende, ki ima iskrene interese in interes za stabilno ter delujočo regijo,” je povedal. Zaradi skupne preteklosti je bila Slovenija dojeta kot država, ki razume Zahodni Balkan, a ji je uspelo izvesti uspešno tradicijo in se včlaniti v Združene narode, Evropsko unijo, Nato ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Če se bo Slovenijo še naprej povezovalo z idejami non-paperja, bi to državi dolgoročno škodovalo in bi izgubila to edinstveno vlogo, meni diplomat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje