Jutri bo minilo sto let od smrti boljševističnega revolucionarja Vladimirja Iljiča Uljanova - Lenina. Po atentatu in mnogih zdravstvenih težavah je bil za ustanovitelja Sovjetske zveze v starosti 53 let 21. januarja 1924 usoden srčni infarkt. Njegov mavzolej na moskovskem Rdečem trgu medtem še naprej vsak dan obišče na stotine ljudi.
Vladimir Iljič Uljanov – Lenin se je rodil 22. aprila 1870 v Simbirsku, danes Uljanovsku, ob reki Volgi srednje premožni družini. Na pot revolucionarja pa se je podal, ko so leta 1887 zaradi načrtovanja atentata na carja Aleksandra III. usmrtili njegovega brata.
Kmalu je postal vidnejši marksistični aktivist in teoretik. Po februarski revoluciji leta 1917 in odstavitvi carja je bil med ustanovitelji Sovjetske Rusije in kasneje leta 1922 Sovjetske zveze. Na čelu socialistične države, ki ji je vladala komunistična partija, je bil do smrti leta 1924. Po ocenah poznavalcev brez Leninovega strateškega genija v Rusiji leta 1917 ne bi uspešno izvedli boljševiškega udara. Po drugi strani pa je bil Lenin tudi pionir rdečega terorja.
“Lenin je s socialističnim eksperimentom začel novo obdobje. Očitno pa je bil tudi začetnik terorja in nasilja, ki ga je nadaljeval njegov naslednik Stalin,” je za nemško tiskovno agencijo dpa dejala zgodovinarka, ki se ukvarja z vzhodno Evropo, Tanja Penter. Lenin je podedoval šibko zdravje, nato pa je leta 1918 preživel še atentat, ko je nanj streljala anarhistka Fanni Kaplan.
Tedaj sta v mu rami ostali dve krogli. Eno so sicer kasneje odstranili zaradi suma zastrupitve s svincem, druge pa niso uspeli. Leta 1922 je doživel prvi infarkt, po katerem je imel težave s koncentracijo. Sledila sta še dva, po katerih je postal delno paraliziran in ni več mogel govoriti. Usoden zanj je bil četrti infarkt 21. januarja 1924.
S smrtjo Lenina se je okoli njega oblikoval kult osebnosti, ki je aktualen tudi še stoletje kasneje in ne kaže, da ga bo kmalu konec. Še vedno se pred mavzolejem na Rdečem trgu vijejo vrste ljudi, ki želijo videti balzamirano truplo Lenina, ki leži v stekleni skrinji pod zatemnjenimi lučmi. V Rusiji primerjajo mavzolej ustanovitelja Sovjetske zveze s turističnimi atrakcijami, kot sta Eifflov stolp v Parizu in Kolosej v Rimu. Ob 100. obletnici smrti številni posamezniki in tudi šolske skupine k mavzoleju nosijo vence in rože.
Kako pristojnim uspeva ohranjati truplo tako dobro ohranjeno, je državna skrivnost. Približno vsaki dve leti obnovijo balzamiranje, kako to natančno poteka, pa ni znano. Znano pa je, da so že med obdukcijo leta 1924 Leninu odstranili možgane, ki jih hranijo ločeno. Takrat so sicer želeli raziskati, ali je imel morda Lenin posebno velike možgane.
