Ministrstvo razmišlja, da bi uzakonili stalno shemo skrajšanega delovnega časa

Svet 14. Okt 202216:31
Delovni čas
Foto: PROFIMEDIA

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razmišljajo o vzpostavitvi stalne sheme skrajšanega delovnega časa. Trenutno pripravljajo analitično podlago in med drugim s spletno anketo zbirajo mnenja deležnikov na trgu dela o tej shemi. Anketa je odprta do 24. oktobra, je objavilo ministrstvo.

Kot pravijo na ministrstvu, želi država uzakoniti stalno shemo, ki bo delodajalcem omogočala začasno odreditev dela s skrajšanim delovnim časom, in sicer z namenom ohranitve delovnih mest in preprečevanja odpuščanja delavcev.

Z anonimno anketo proučujejo potrebe trga dela po tovrstni shemi, zbrana mnenja pa bodo prispevala k oblikovanju glavnih značilnosti stalnega sistema skrajšanega delovnega časa v Sloveniji.

V anketi sprašujejo med drugim, v katerih primerih naj bo uporaba sheme dovoljena (npr. v primeru višje sile, prehodnega upada gospodarske aktivnosti, motenj v oskrbovalnih verigah in oskrbi z energijo), ali naj se uporablja tudi v primeru prestrukturiranja podjetja, ali naj bo namenjena vsem delavcem in kakšna naj bo višina nadomestila plače.

Subvencioniranje nadomestila plače uvedli v času epidemije covida-19

Subvencioniranje nadomestila plače, če je podjetje delavcem odredilo skrajšani delovni čas, je bil eden od ukrepov države v času epidemije covida-19 za pomoč podjetjem, da zaradi zmanjšanja obsega delovanja, ki je bilo posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, niso odpuščala delavcev. Država je podjetjem povrnila 80 odstotkov nadomestila plače za delavce, vključene v ukrep, nadomestilo pa je znašalo 80 odstotkov njihove siceršnje plače.

Država je po podatkih fiskalnega sveta za ta ukrep za leto 2020 (od marca do konca leta) iz proračuna izplačala 36 milijonov evrov, za leto 2021 pa 39 milijonov evrov.

Med ostalimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest so bili nadomestilo za zaposlene na čakanju na delo in plačilo socialnih prispevkov zanje, plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim, ki so delali, izplačilo temeljnega dohodka ter plačilo socialnih prispevkov za samostojne podjetnike in druge upravičence, kritje bolniških nadomestil za zaposlene, krizni dodatek in subvencioniranje minimalne plače. Skupaj je država zanje v letih 2020 in 2021 namenila 1,79 milijarde evrov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar