Izčrpano argentinsko gospodarstvo je v sam vrh argentinske politike potisnilo človeka, za katerega se zdi, da ne pozna meja. Njegova skrajna stališča znova in znova osupnejo mnoge, medtem pa zanj glasujejo tisti, ki jih je gospodarska kriza prizadela najbolj. Simptom česa je Javier Milei in kaj prinaša Argentini?
Tudi letošnje predsedniške in parlamentarne volitve so dokaz, kako turbulentna je lahko argentinska politika. Država se utaplja v najhujši gospodarski krizi v zadnjih desetletjih, revščine je vse več, prav turbulentne gospodarske razmere pa so v sam vrh argentinske politike izstrelile skrajnega libertarca Javierja Mileia.
Glede na to, kaj pravijo predvolilne analize javnega mnenja, je povsem mogoče, da bo 52-letni Milei kot predsedniški kandidat v prvem krogu volitev zbral največ podpore in bo zelo verjetno prehitel “težkokategorna” tekmeca – 67-letno nekdanjo ministrico za varnost, kandidatko desnice Patricio Bullrich, in 51-letnega kandidata doslej vladajoče peronistične koalicije Sergia Massa, ki trenutno službuje kot gospodarski minister.
Milei je največ, dobrih 30 odstotkov glasov prejel že na avgustovskih primarnih volitvah. Za poslanca v spodnjem domu argentinskega kongresa je bil sicer izvoljen pred dvema letoma. Takrat se je začela njegova politična pot.
Milei, ki je bil pred vstopom v politiko znan kot televizijski kolumnist in se označuje za anarhokapitalista, je prodrl z retoriko, ki je izrazito usmerjena proti elitam, za katere najde le najslabše pridevnike. Predlaga radikalne ukrepe, kot sta ukinitev centralne banke in dolarizacija argentinskega gospodarstva, njegova retorika pa močno spominja na nekdanjega ameriškega predsednika in vnovičnega kandidata za mesto v Beli hiši Donalda Trumpa.
“Mi smo prava opozicija,” je dejal Milei, potem ko je bilo znano, da je zmagal na primarnih volitvah. Po njegovih besedah je drugačna Argentina mogoča le, če se bo stvari v prihodnje delalo drugače. Tisti, ki si želijo, da stvari ostanejo, kot so, ga, kot poudarja, ne zanimajo.
Skupaj z njim se za podpredsedniško funkcijo poteguje Victoria Villarruel – hčerka, nečakinja in vnukinja vojakov, ki so sodelovali v zadnji argentinski diktaturi (1976–1983). Villarruel velja za ultra konservativno političarko, ki argentinska odporniška gibanja prejšnjega stoletja vztrajno označuje za teroriste, med drugim pa je prav tako nasprotnica pravice do splava. Ta je bila, spomnimo, uzakonjena prav v času dosedanje vlade predsednika Alberta Fernándeza.
Zavzetega libertarca oziroma njegovo stranko Svoboda napreduje (La Libertad Avanza) volijo Argentinci, ki so jezni, obupani in razočarani zaradi slabih gospodarskih in socialnih razmer v državi.
Druga največja južnoameriška država, ki ji gospodarske krize sicer niso tuje, se namreč že dalj časa spopada z visoko inflacijo in devalvacijo valute peso. Pod pragom revščine je vse več ljudi, siva ekonomija je v porastu, vedno več zaposlenih pa se s plačo enostavno ne more več prebiti čez mesec.
Medtem ko je inflacija trimestna, je peso samo od avgustovskih primarnih volitev izgubil 44 odstotkov vrednosti, piše Reuters. Državi za vrat prav tako diha Mednarodni denarni sklad, ki ji v sklopu rekordno visokih, milijardnih posojil posoja denar. Razmere so tako resne, da je osrednji španski časopis El País argentinsko gospodarstvo primerjal z “minskim poljem”, katerega deaktivacija bo pomembna naloga novega predsednika. Ob tem ne preseneča, da so gospodarske teme dominirale v predvolilni kampanji.
Glede na ankete javnega mnenja je drugi krog predsedniških volitev zelo verjetni scenarij. Za zmago v prvem krogu sicer kandidat potrebuje več kot 45-odstotno podporo ali pa več kot 40-odstotno podporo in več kot 10 odstotnih točk prednosti pred najbližjim tekmecem.
Datum, ki je rezerviran za morebitni drugi krog volitev, je 19. november. Novoizvoljeni predsednik oziroma predsednica bo vodenje Argentine prevzel(a) decembra.
Druga predsedniška kandidatka, konservativna Patricia Bullrich, ki je kot ministrica za varnost službovala v času vlade nekdanjega predsednika Mauricia Macrija (2015–2019), medtem obljublja, da bo v državo “vrnila red”. Kandidatka zavezništva Skupaj za spremembo (Juntos por el Cambio) je po Reutersovih navedbah napovedala, da se bo proti inflaciji borila z manjšo državno porabo, prav tako se je zavzela za znižanje davkov na kmetijske izvoze – ti predstavljajo enega največjih virov prihodkov – takoj ko bo to mogoče.
Argentina je v svetovnem merilu ena največjih izvoznic soje, koruze in govedine. Je druga največja južnoameriška država, v kateri živi več kot 45 milijonov ljudi.
Za to, da bi peronisti, ki sta jih v zadnjih štirih letih v predsedniški palači Casa Rosada zastopala predsednik Alberto Fernández in podpredsednica Cristina Fernández de Kirchner, zmagali, pa si, kot že rečeno, prizadeva trenutni gospodarski minister Sergio Massa. Niti Alberto Fernández niti Cristina Fernández de Kirchner se za opravljanje funkcije vnovič ne bosta potegovala. Fernández de Kirchner je bila decembra lani, spomnimo, celo obsojena na šestletno zaporno kazen.
V nasprotju z aktualnim predsedniškim tandemom je Massa, tako Reuters, zagovornik politik, ki trgu puščajo bolj prosto pot. Massa je pred prevzemom ministrske funkcije od leta 2019 do leta 2022 vodil poslansko zbornico, pred tem pa je bil župan buenosaireškega predmestja Tigre.
Poleg treh favoritov sta v predsedniški tekmi še 74-letni nekdanji guverner province Córdoba Juan Schiaretti in 51-letna levičarka Myriam Bregman, vendar nimata možnosti za preboj v drugi krog.
Približno 35 milijonov volilnih upravičencev v Argentini pa bo jutri volilo ne le novega predsednika, temveč tudi poslance in senatorje ter guvernerje provinc. Volilci bodo izbirali 130 poslancev spodnjega doma kongresa in 24 senatorjev (v spodnjem domu je sicer skupno 257 predstavnikov, v senatu pa 72), navaja Reuters.
Obvezno morajo voliti državljani med 18. in 70. letom starosti, za tiste, ki so stari 16 oziroma 17 let oziroma več kot 70 pa je odhod na volišče izbiren.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje