Slovenija največ beguncev vrne na Hrvaško, od koder prihajajo najnovejši posnetki brutalnega nasilja nad prebežniki, ki ga izvajajo zamaskirane osebe, domnevno povezane s hrvaško policijo. Najnovejši posnetki so resda veliko bolj nazorni od preteklih, a sledijo večletnim poročilom o nasilnih vračanjih prebežnikov oziroma preprečevanjih vstopov v države na balkanski migracijski poti. O teh nezakonitih praksah, t. i. push-backih, in tudi odgovornosti Slovenije smo se pogovarjali z Uršo Regvar iz pravnoinformacijskega centra (PIC), dogajanje na terenu pa sta prav tako komentirala novinarska kolega iz hrvaške in bosanske N1.
Najnovejši posnetki dogajanja na bosansko-hrvaški meji, ki jih je pridobil mednarodni konzorcij novinarjev, so najbolj nazorni do zdaj, je uvodoma poudarila Regvar.
“Posnetki potrjujejo to, kar vemo že dalj časa: da hrvaška policija sistematično pretepa migrante že vsaj od sredine leta 2018,” je dodala. Povzroča jim hude poškodbe, jih muči, predvsem pa jim preprečuje dostop do azilnih postopkov.
Namere, da bodo zaprosili za azil, včasih migranti ne morejo izraziti. Če pa jo, je preslišana, je pojasnila Regvar. T. i. push-backi se sistematično dogajajo na mejah različnih evropskih držav.
Za oddajo N1 STUDIO se je s terena, natančneje s Cetingrada ob hrvaško-bosanski meji, oglasil novinar hrvaške N1 Zoran Pehar. Pehar, ki že dalj časa poroča o dogajanju na balkanski begunski poti, je poudaril, da najnovejši posnetki sledijo že znanim pričevanjem. Prvič pa je na kameri posneto, da osebe, oblečene v uniforme, ki jih uporabljajo pripadniki hrvaških posebnih policijskih enot, in z opremo, kot jo uporabljajo te enote, pretepajo prebežnike.
Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo po objavi najbolj nazornih posnetkov doslej, je Pehar izpostavil problem pomanjkljivega nadzora nad delom hrvaške policije. Če bo policija preiskovala samo sebe, je jasno, kakšen bo rezultat. Njihova retorika je znana: “Vsi (begunci, migranti, aktivisti, novinarji) lažejo, a hrvaška policija govori resnico”.
Push-backi, je še povedal Pehar, se dogajajo ne le na hrvaško-bosanski meji, temveč tudi na mejah drugih evropskih držav, a kot je ocenil, hrvaški organi pregona še posebej vestno varujejo mejo.
Tudi sogovornica v studiu je bila pesimistična glede posledic najnovejših posnetkov. “Mislim, da posledic ne bo, Hrvaška od nekdaj zavrača očitke in meni, da ravna zakonito. Tudi morebitne notranje preiskave najverjetneje ne bodo pripeljale do zaključkov,” je povedala Regvar in dodala, da od Bruslja ne gre pričakovati drugega kot opozorila.
Prav tako Bruselj s tem, ko državam članicam Unije pošilja denar za nadzor meja in spremljanje migracijskih tokov, sporoča, da delajo dobro in naj delo nadaljujejo, je menila Regvar.
Novinarka N1 BiH Adisa Imamović pa se je oglasila iz Sarajeva. Kot je povedala, Bosna in Hercegovina oziroma njenih nekaj namestitvenih centrov “gosti” 6.000, 7.000 migrantov. Medtem ko so prebežniki nastanjeni le v Federaciji BiH (Republika Srbska ni sprejela nikogar), so nastanitveni centri v državi polni, zato nekateri bivajo na ulici in v zapuščenih stavbah.
Spomnila je na taborišče Lipa (Bihać) in katastrofalne razmere, ki so vladale v njem. Hrane, je opisala, je bilo premalo, primanjkovalo je prostora, pritisk EU na bosanske (lokalne) oblasti pa je bil velik. Pripravljeni so bili dati denar, ne pa odpreti meja.
Pritisk na BiH se je letos po več letih umiril, zaradi česar begunci in migranti ter ne nazadnje državljani BiH z nekoliko lažjim srcem pričakujejo letošnjo zimo.
EU v interesu, da prebežnike zadržuje zunaj svojih meja
Kot je pojasnila Urša Regvar, Evropska unija stremi k temu, da eksternalizira postopke mednarodne zaščite – torej da ljudje zaprosijo za zaščito zunaj Unije.
Po njenih besedah zato ne preseneča, da EU podpira nastanitve prebežnikov v BiH, Srbiji in drugih državah zunaj EU.
“Tovrstno ravnanje je postavljanje temeljev za nadaljnje evropske politike,” je komentirala sogovornica.
Slovenija medtem prebežnike še naprej vrača na Hrvaško – kljub sodbi vrhovnega sodišča, ki je razsodilo, da mora Slovenija beguncu iz Kameruna, ki ga je dvakrat nezakonito izgnala na Hrvaško, omogočiti vrnitev in dostop do azila, ter kljub védenju, kaj se bo s prebežniki zgodilo na Hrvaškem.
Pri tem, je povedala Regvar, pa je pomembno poudariti, da je “Slovenija absolutno odgovorna za kršitve, ki se zgodijo na slovenskem ozemlju, in hkrati za kršitve, ki se zgodijo na Hrvaškem”. Slovenija bo morala presoditi, ali je Hrvaška država, kamor lahko vračamo osebe, je menila.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate tukaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!