Posnetki pretepanja prebežnikov: dokaz, da jih hrvaška policija res pretepa?

N1 video 07. Okt. 202112:28 > 16:393 komentarji
Delite:

Videoposnetki, ki jih je pridobil mednarodni konzorcij novinarjev, prikazujejo zamaskirane moške, ki prebežnike z udarci in izživljanjem s hrvaškega ozemlja čez mejo vračajo v Bosno in Hercegovino. Ugotovitve osemmesečne preiskave kažejo na neposredne povezave med zamaskiranimi moškimi, hrvaško policijo in ministrstvom za notranje zadeve.

Večmesečna mednarodna preiskava konzorcija novinarjev, med katero so pod krinko pridobili tudi videoposnetke, se je poglobila v nezakonite postopke in nasilje do prebežnikov na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino (BiH).

Na posnetkih so vidni zamaskirani posamezniki, ki s teleskopskimi palicami tepejo prebežnike, in jih tako čez reko Korano preganjajo s hrvaškega ozemlja na ozemlje BiH. Slišati je grozljive krike bolečine, pa tudi kako eden od zamaskiranih moških – potem ko je udaril prebežnika – zakliče: “Pojdi v Bosno!”

Ugotovitve so rezultat skupne osemmesečne novinarske preiskave, v kateri so sodelovali hrvaška komercialna televizija RTL, nizozemska novinarska mreža Lighthouse, švicarska javna televizija SFR, dunajsko uredništvo nemške javne televizije ARD, francoski Liberation, Pointer, Novosti in Der Spiegel. Pomagala je tudi grška neprofitna organizacija Disinfaux z več samostojnimi novinarji.

S silo v reko Korano in nazaj v Bosno

“Ko smo vstopili na območje tako imenovane zelene meje pri reki Korani nedaleč od mesta Šturlić v BiH, smo se plazili skozi grmovje. Zatem smo zaslišali avtomobil, ki je po makadamu vozil s hrvaške strani meje. Vozilo se je ustavilo, domnevamo, da so odprli vrata kombija, vendar ga nismo mogli videti. Smo pa slišali udarce in krike ljudi, očitno je bilo, da se je pretepalo,” je opisal preiskovalni novinar in direktor organizacije Lighthouse Report Klaas van Dijken, ki je z novinarsko kolegico Lamio Šabić junija blizu mesta Šturlić na bosanskem ozemlju posnel pretresljive kadre.

“Potem smo približno dvajset metrov stran skozi grmovje videli štiri zamaskirane moške, ki so ljudi s pretepanjem preganjali v reko. S silo v reko Korano in nazaj v Bosno,” je dejal.

Jakne enake tistim, ki jih nosijo pripadniki posebnih enot hrvaške policije

Zamaskirani moški na posnetkih na svojih oblačilih ne nosijo nobenih uradnih oznak, so pa njihove jakne enake tistim, ki jih nosijo pripadniki posebnih enot hrvaške policije.

“Posnetke smo natančno pregledali in ugotovili, da so moški nosili posebne jakne, na katere so prišiti dolgi rokavi. Po analizi smo ugotovili, da je nenavadno, da nosijo takšne jakne, saj je bil topel in poletni dan,” je pojasnil van Dijken.

“Nato smo primerjali fotografijo jakne, ki je vidna na posnetku, s fotografijo službene podjakne pripadnikov posebnih enot hrvaške policije. Ugotovili smo, da gre za popolnoma enako vrsto jakne. Ima enako zadrgo, stranske zadrge, enak vzorec, prav tako je zašita na enak način,” je dodal preiskovalni novinar.

Primerjava jaken zamaskiranih moških s tistimi, ki jih nosijo pripadniki posebnih enot hrvaške policije.

Orožje enakega podjetja

Ob primerjavi jakne, ki je na posnetku jasno vidna vsaj na dveh osebah, so analitiki preiskovalnega konzorcija ugotovili tudi, da je proizvajalec pištole, ki jo za pasom nosi eden od zamaskiranih moških, hrvaško podjetje HS produkt, d. o. o. To podjetje oskrbuje hrvaške policijske sile. Povezavo so potrdili tudi drugi viri.

Ob etuiju za lisice in pištoli tega podjetja je na posnetku vidna tudi posebna teleskopska palica, tako imenovana tonfa.

“Dodaten element, ki smo ga analizirali, je teleskopska palica, s katero so trije moški na posnetkih pretepali prosilce za azil. Tovrstne palice izdajajo le pripadnikom posebnih enot hrvaške policije,” je dejal preiskovalni novinar van Dijken.

O nasilnih deportacijah oziroma nezakonitih vračanjih prebežnikov (tako imenovanih push-backih) ter izgonih s hrvaškega ozemlja, v katerih policija zaseže mobilne telefone, osebne stvari in dokumente, so prebežniki že do zdaj redno pričali, o njih so poročali tudi številni domači in tuji mediji ter domače in mednarodne nevladne organizacije.

Za dodatno potrditev so člani preiskovalnega konzorcija posnetke pokazali nekdanjemu pripadniku hrvaške policije, zdaj strokovnjaku za nacionalno varnost.

“Kljub temu da osebe ne nosijo oznak, vidimo, da imajo nekakšno uniformo in uradno orožje – teleskopsko palico tonfa – ki jo na Hrvaškem uporabljajo policisti, ki delujejo v posebnih policijskih enotah. Glede na opremo bi to lahko bili člani posebnih enot hrvaške policije. Kolikor vem, mejni policisti, pa tudi drugi, niso opremljeni s tovrstnimi palicami,” je dejal Željko Cvrtila, nekdanji svetovalec za varnost na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve.

Na vprašanje, ali je mogoče, da gre za civilno skupino ljudi, ki si je kupila enako opremo, ki jo uporabljajo pripadniki posebnih policijskih enot, je Cvrtila odgovoril, da to ni verjetno iz dveh razlogov.

“Prvič, ne vidim motiva, da bi nekdo vstopil na to območje in preganjal prebežnike oziroma se na splošno z njimi ukvarjal. Drugič, to je območje pod strogim tehničnim in fizičnim nadzorom policije. Težko je verjeti, da bi na tem območju ob policiji obstajala še kakšna druga skupina,” je dejal Cvrtila.

Poškodbe, ki so jih prebežniki utrpeli na meji med Hrvaško in BiH. Zamaskirani moški so jih pretepali s teleskopskimi palicami, imenovanimi tudi tonfa.

“Vse prihaja s hrvaškega ministrstva za notranje zadeve”

O tem, da prebežnike s pretepanjem na ozemlje BiH preganjajo pripadniki hrvaške policije, so preiskovalni mreži poročali tudi drugi viri, na katere so se obrnili med preiskavo.

“Nekateri od nas že več let spremljamo profile policistov na Instagramu in Facebooku. Vsem, ki smo jih z javno dostopnimi podatki lahko identificirali, smo poslali sporočila. Tako je moji ekipi tukaj v Švici uspelo govoriti s posamezniki, ki še delajo v hrvaški policiji ali pa so jo nedavno zapustili,” je komentirala Nicole Voegel iz švicarske javne televizije SFR.

Po njenih besedah je bilo iskanje sogovornikov znotraj hrvaške policije sprva izredno težko, saj so naleteli na “zid tišine”, kot se je izrazila. Po več poskusih pa jim je uspelo navezati stik.

“Uradnega ukaza, ki bi ga objavilo ministrstvo za notranje zadeve, ni. Je bilo pa interno zapovedano, da je treba prebežnike, ki jih najdejo na hrvaškem območju, vrniti čez tako imenovano zeleno mejo. Policisti zato niso ničesar krivi – izvajajo ukaze, kar je njihova obveznost. Delajo vse, kar policija počne v takih primerih, in to po ukazu svojih nadrejenih. Vse prihaja s hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. Glede na številne napake, ki se ne raziskujejo oziroma preganjajo, deluje, da tudi to zadevo prikrivajo,” jim je sporočil neimenovani vir s hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.

Vrsta informacij, ki jih je konzorcij zbral med osemmesečno preiskavo, kaže, da podobne postopke kot na Hrvaškem policisti izvajajo tudi na ostalih mejah EU, predvsem v Romuniji in Grčiji.

Povedno je tudi, da je delež prebežnikov, ki za azil zaprosijo v Sloveniji, od sredine leta 2018 drastično upadel. Lani so skoraj 60 odstotkov tujcev na podlagi sporazuma med državama vrnili na Hrvaško.

Več v prispevku Kaj so push-backi in kako so povezani s Slovenijo?.

Ali gre za ukaz ali neodvisno dejanje, je enostavno potrditi, če si tega želimo, je dejal Cvrtila.

“To bi lahko ugotovili, če bi pregledali in preverili pritožbe oziroma peticije, ki so opozarjale na to problematiko. Koliko njih je bilo obdelanih, kako podrobno, na kakšen način in kaj lahko iz njih sklenemo. Če se tovrstni pozivi niso upoštevali ali le deloma upoštevali, nas dokazi lahko pripeljejo v sam vrh ministrstva,” je komentiral Cvrtila.

“Videli smo hrvaške policiste, ki so tepli ljudi, kot da je to vsakodnevno delo”

V pogovoru za bosanski N1 je preiskovalni novinar in direktor organizacije Lighthouse Report, ki je usmerjala objavo pretresljivih posnetkov nasilja nad prebežniki na hrvaško-bosanski meji, Klaas van Dijken delil podrobnosti z večmesečnega raziskovanja.

“Poiskali smo lokacije, kjer so se dogajali tako imenovani push-backi, in se razdelili v skupine. Zamaskirani v zelena oblačila smo sedeli v gozdu in čakali, da se pojavijo zamaskirani moški. Video, ki smo ga vsi videli, sva posnela skupaj s sodelavcem. V nekem trenutku smo spoznali, da so zvoki, ki jih slišimo, dejansko ljudje, ki kričijo, in da so glasni poki, ki jih slišimo, dejansko zvoki tepeža. Tega ne bom nikoli pozabil. Potem vidite ljudi, ki prihajajo iz gozda, skačejo v reko ali so prisiljeni skočiti v reko, z ranami, z rdečimi obrazi. Grozno je, ker ti ljudje niso oboroženi. In potem smo videli hrvaške policiste, ki so v bistvu zelo ležerno mahali s palicami in tepli ljudi, kot da je to vsakodnevno delo. Vse je zelo moteče,” je komentiral.

“Ne gre samo za nasilje, ampak tudi za nezakonito vračanje. Ljudem so odrekli mednarodno pravico do zaščite. Nekateri izmed njih so denimo iz Afganistana in vsi poznamo razmere v Afganistanu. Morali bi dobiti vsaj pravice oziroma dostop do azilnega sistema v Evropski uniji,” je dodal.

Pozivi k preiskavam in sankcijam

Posnetke si je ogledal tudi nekdanji hrvaški minister, odgovoren za policijo, Ranko Ostojić, ki je dejal, da bi moralo biti v interesu policije, da se posnetki temeljito pregledajo.

“Prav zaradi teh sumov, da ima nekdo del uniforme in palico, ki pripada posebnim enotam policije – kar imajo posamezniki sicer lahko tudi zasebno – bi moralo biti v interesu policije, da s sebe te sume umakne. Še posebej če se bo ugotovilo, da to počnejo posamezniki samostojno. Katera policija lahko dovoli, da nekdo vzame zakon v svoje roke in obračunava z nezakonitimi prestopi meje? Zanimajo me uradna poročila, danes pa uradnih poročil nimamo,” je dejal Ostojić.

Po objavi prispevka je načelnik hrvaške policijske uprave za mejo Zoran Ničeno za hrvaško RTL potrdil, da so oblikovali delovno skupino, ki naj bi danes začela preverjati navedbe o nezakonitem nasilnem vračanju oziroma t. i. push-backih migrantov. Zanikal je, da obstaja kakršenkoli ukaz o pregonu ali pretepanju migrantov, ter zatrdil, da udarjanje in pretepanje ljudi nikakor nista del običajnega postopka.

Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Davor Božinović je v Zagrebu napovedal, da bodo ukrepali zoper vse policiste, za katere se bo ugotovilo, da so kršili zakone, natančneje pa zadeve ni želel komentirati. Dejal je, da zaradi prekoračitve pooblastil vsako leto kaznujejo približno 400 policistov iz različnih policijskih služb.

Plenković: Hrvaška spoštuje svoje zakone

Na današnji seji vlade se je na preiskavo odzval tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Po njegovih besedah je v sredo zvečer od ministra Božinovića zahteval, naj notranje ministrstvo preveri medijske navedbe o dogodkih na meji, da bi lahko ukrepali. Povedal je, da je Hrvaška urejena država, ki spoštuje svoje zakone in mednarodne predpise, ter si ne želi postopkov, ki niso v skladu s pravnim redom.

“Pričakujem, da bodo policija in pristojne službe storile vse, da bi pripravile poročilo o tem, kaj se resnično dogaja,” je dejal Plenković. Kot je dodal, ima Hrvaška pravico, tako kot vse države, preprečevati ilegalne migracije ter da ob tem cenijo vlogo hrvaške policije, ki varuje hrvaške meje.

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je po objavi posnetkov sporočila, da je “skrb vzbujajoče, da si Evropska komisija še naprej zatiska oči pred očitnimi kršitvami evropske zakonodaje ter celo nadaljuje financiranje policijskega nadzora meje v teh državah”.

Odziv Slovenije: Hrvaška zavezana k spoštovanju zakonodaje in mednarodnih pogodb

Na danes objavljene posnetke so se odzvali tudi v slovenskem ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs. Ponovili so, da Slovenija vsakemu tujcu, ki izrazi namero zaprositi za azil, zagotovi dostop do azilnega postopka, ostale pa na podlagi sporazuma med državama vrne hrvaškim organom. Na vprašanje, ali bi glede na dejstvo, da Hrvaška dokazano ni varna država, lahko prekinili oziroma prenehali izvajati sporazum, so na ministrstvu odgovorili, da sta oba dokumenta veljavna in nista v nasprotju s področno zakonodajo in evropsko direktivo o skupnih standardih vračanja.

“Republika Hrvaška je članica Evropske unije, ki je zavezana k spoštovanju tako nacionalne kot evropske zakonodaje ter mednarodnih pogodb. Prav tako v državi delujejo mehanizmi nadzora (tako institucionalnega kot civilnega) nad izvajanjem policijskih pooblastil v postopkih z migranti,” so še zapisali v odzivu.

Komentari

Vaš komentar