Na Hrvaškem preiskave zaradi suma zlorabe sredstev po potresu v Petrinji

Svet 16. Feb 202416:39 0 komentarjev
Petrinja
Foto: PROFIMEDIA

Na Hrvaškem preiskujejo domnevno zlorabo evropskih sredstev. Šlo naj bi za sum zlorabe evropskih sredstev pri tridimenzionalnem snemanju v potresu poškodovane kulturne dediščine, ki ga je izvedla geodetska fakulteta.

Hrvaška policija je po nalogu urada evropskega javnega tožilca danes zaradi suma zlorabe evropskih sredstev izvedla preiskavo na ministrstvu za kulturo in medije.

Izvedla jo je v okviru preiskave suma prevare pri pridobivanju subvencij in korupcije na zagrebški geodetski fakulteti. Hrvaški mediji so neuradno izvedeli, da gre za sum zlorabe evropskih sredstev pri tridimenzionalnem snemanju v potresu poškodovane kulturne dediščine, ki ga je izvedla geodetska fakulteta.

Iz urada so sporočili, da je policija v akciji zbirala dokaze o štirih hrvaških državljanih, ki jih sumijo, da so z zlorabo položaja oškodovali finančne interese Evropske unije, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Po poročanju portala Index so ob uradih ministrstva preiskali tudi domove nekaterih visokih predstavnikov ministrstva.

Urad evropskega javnega tožilca (EPPO) je že novembra lani sporočil, da preiskujejo 29 ljudi, med njimi tudi nekdanjega dekana geodetske fakultete Almina Džapa, zaradi zlorabe evropskih sredstev, tudi pri omenjenem snemanju v potresu leta 2022 poškodovane kulturne dediščine.

Petrinja domačin
Domačin po potresu v Petrinji (Foto: Elvir Mešanović/N1 Hrvaška)

Ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek je v pristojnem odboru sabora pred dnevi že zanikala, da bi geodetski fakulteti za to snemanje po potresu plačali preveč in da dela niso nadzirali. Ponovila je tudi, da so snemanje plačali s hrvaškimi sredstvi in ne z evropskimi. To je ponovila tudi danes v odzivu na preiskavo na ministrstvu. Dodala je, da je kljub temu v njenem interesu kot ministrice, da ugotovijo dejstva pri porabi sredstev.

Tudi premier Andrej Plenković je izpostavil, da so za omenjeno snemanje namenili hrvaška sredstva. Dodal je, da so doslej za obnovo porabili 1,03 milijarde evrov iz evropskega solidarnostnega sklada in 550 milijonov evrov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

Zagreb je potres z magnitudo 5,5 stresel 22. marca 2020, 29. decembra istega leta pa je potres z magnitudo 6,4 stresel še Banovino, kjer sta bila najbolj prizadeta mesto Petrinja in vas Glina.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!