Večina delovno sposobnega prebivalstva na Hrvaškem ne dela. V tretjem četrtletju je bilo zaposlenih le 49,2 odstotka delovno sposobnega prebivalstva, 47,3 odstotka jih je bilo delovno neaktivnih, 3,5 odstotka pa brezposelnih, podatke hrvaškega statističnega urada povzema hrvaški portal Index.
Med delovno sposobno prebivalstvo spadajo osebe, ki so stare 15 let in več, stopnja zaposlenosti pa predstavlja odstotek zaposlenih v delovno sposobnem prebivalstvu.
Število delovno aktivnih prebivalcev se nanaša na zaposlene in nezaposlene, ki iščejo delo, medtem ko se število delovno neaktivnih prebivalcev nanaša na ljudi, ki ne želijo ali ne morejo delati. Tistih, ki ne delajo, je na Hrvaškem 1.799.000, tistih, ki delajo, pa 1.710.000, kar pomeni, da je delež neaktivnega prebivalstva večji od deleža delovno aktivnih prebivalcev, izpostavlja Index.
To pomeni, da manj kot polovica odraslih, starejših od 15 let, s svojim delom vzdržuje druge v družbi. Trenutno je razmerje med tistimi, ki vplačujejo pokojninski prispevek, in med upokojenci 1 proti 1,32, kar pomeni, da za pokojnino enega upokojenca dela 1,32 zaposlenega.
Največja stopnja zaposlenosti je sicer na severnem delu Hrvaške in znaša 54,9 odstotka ter v mestu Zagreb, kjer dosega 53 odstotkov. Najnižja stopnja zaposlenosti je v panonski Hrvaški in na Jadranu, kjer znaša 44 oziroma 47,4 odstotka.
Stopnja zaposlenosti na Hrvaškem narašča, kažejo evropski podatki. Leta 2012 je stopnja zaposlenosti znašala 53,5 odstotka, leta 2015, ko se je končala kriza, 56 odstotkov, lani pa 63,4 odstotka. To je, tako piše Index, pokazatelj okrevanja hrvaškega gospodarstva po krizi, a tudi odseljevanja.
Je pa Hrvaška po zaposlenosti na dnu lestvice, skupaj s Španijo, Grčijo, Italijo in Romunijo. Na Nizozemskem, Norveškem, Nemčiji, Danski, Malti in Švedski je zaposlenih več kot 75 odstotkov.
Kje je mogoče iskati razloge?
Nizka stopnja brezposelnosti skupaj z nizko stopnjo zaposlenosti in aktivnega prebivalstva, lahko odraža več stvari. Po oceni Indexa so nekateri preprosto nehali iskati delo in se zato namesto med brezposelne štejejo med delovno neaktivne.
Eden izmed razlogov pa je tudi turizem. Lastniki namestitev se štejejo za obrtnike le, če imajo več kot 20 ležišč. Takrat se morajo zaposliti, si izplačati plači in se vpišejo v evidenco zaposlenih. Tako lahko turistični apartmaji pojasnijo nenavadno hrvaško statistiko, piše Index.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje