Nebo nad Novo Zelandijo te dni žari v prav posebnih barvah. V nočnih urah nebo preplavljajo rožnati in zeleni svetlobni tokovi. Da številni Novozelandci na lovu za čudovitimi posnetki prebedijo vso noč, je kriv južni sij oziroma avrora avstralis.
“Ob takšnem prizoru lahko v trenutku pozabiš vse svoje težave in le obžaluješ majhnost človeka v primerjavi z naravo,” je po ogledu južnega sija za BBC dejal eden izmed vztrajnih opazovalcev tega pojava Richard Zheng.
Zhenga je tako kot številne druge na obale Nove Zelandije v tem tednu privabil posebej močen južni sij, ki je razžaril nebo. Da bi sij ujel še s fotografom, je kampiral na plaži Brihton Beach v kraju Dunedin, drugem največjem mestu na Južnem otoku države. Sij je opazoval že lani in za BBC povedal, da je ta vsako leto močnejši.
Odtenki polarnega sija so odvisni od sestave ozračja. Več kisika v zraku povzroči zeleno in rumeno barvo, medtem ko temno rdeča ali modra barva sija pomenita, da je v ozračju več dušika.
Med opazovalci je bil tudi Dan Dirks, ki se je lani preselil na novozelandski Južni Otok. Vse odtlej je napovedi sija redno spremljal. “Moj fotoaparat je ujel sij v vsej njegovi veličini. Misija opravljena,” je povedal za BBC.
Oba, Zheng in Dirks, sta upoštevala nasvet znanstvenikov, ki vsem fotografom priporočajo, da se namestijo na temnem kraju s pogledom proti jugu, najbolje na hribu ali plaži.
Svetlobni spektakel lahko traja tudi tri ure
Južni in severni sij sta sicer precej nepredvidljiva pojava, pojavita se lahko kadarkoli. A največja verjetnost, da bomo priča južnemu siju, je med marcem in septembrom, pravijo na avstralskem centru za napovedovanje vesoljskega vremena. Pojav se običajno zgodi med 22. uro zvečer in 2. uro zjutraj, če je noč jasna, pa lahko svetlobni učinki trajajo od ene pa vse do treh ur. V tem letnem času je južni sij mogoče videti predvsem na območjih Avstralije in Nove Zelandije. Severni sij pa je pred nekaj dnevi razsvetlil tudi nebo v Sloveniji.
Spletna stran Space severni sij, ki ob južnem predstavlja drugo polovico polarnega sija, imenuje “sveti gral opazovanja neba”. Čudoviti plešoči valovi svetlobe navdušujejo že tisočletja, a kot pišejo pri Space, je dogodek ob vsej svoji lepoti tudi precej nasilen. Delci s Sonca v zgornje plasti Zemljinega ozračja namreč udarjajo s hitrostjo do 72 milijonov kilometrov na uro. Magnetno polje Zemlje nas pred tem napadom ščiti, saj delce usmeri proti magnetnima poljema: na severni polobli se pojav imenuje avrora borealis, na južni pa avrora avstralis. Ko torej elektroni trčijo s plini v ozračju, oddajajo navdušujočo svetlobo, ki osuplja človeške oči.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje