Nevladniki: To je najslabša podnebna konferenca doslej

Letošnja podnebna konferenca COP31 v Antalyi za zdaj ni dosegla pričakovanj. Mnoge države, predvsem globalnega juga, menijo, da trenutni osnutek pogajalskega besedila odpira vrata "najbolj škodljivim in nevarnim možnostim, kar smo jih videli na kateri konferenci COP doslej," nevladniki pa medtem trdijo, da je napredek marsikje zastal, nekateri težko priborjeni dosežki s prejšnjih podnebnih konferenc pa da so bili celo izničeni. Osnutek na primer sploh ne omenja opuščanja fosilnih goriv. V luči tega kritike letijo tudi na Avstralijo, ki na podnebnem vrhu vodi pogajalski proces.
Podnebna konferenca ZN v Antalyi (COP 31) je najslabša konferenca COP doslej, so na današnji novinarski konferenci na prizorišču podnebnega vrha poudarili predstavniki civilne družbe.
"Zavračamo to, kar je trenutno na pogajalski mizi. Prav tako pozivamo vlade, zlasti vlade držav globalnega juga, naj zavrnejo predloge, ki so na mizi," je dejala izvršna direktorica organizacije Climate Action Network (CAN) International Tasneem Essop.
CAN je globalna mreža več kot 2.500 organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki delujejo v več kot 130 do 150 državah.
"Na mizi ni ničesar, kar bi ščitilo ljudi ali naslavljalo prednostne naloge globalnega juga. Pravzaprav velja ravno nasprotno. Trenutno besedilo odpira vrata najbolj škodljivim in nevarnim možnostim, kar smo jih videli na kateri konferenci COP doslej," je opozorila.
Predstavniki civilne družbe opozarjajo ne le na to, da je napredek pri vprašanjih, ki so zanje pomembna, zastal, temveč so bili nekateri težko priborjeni dosežki s prejšnjih podnebnih konferenc celo izničeni.

"Predsedujoči konferenci nam želijo dopovedati, da je bila to odlična konferenca. No, sam vam lahko brez vsakega dvoma povem, da je bila to najslabša konferenca COP doslej," pa je bil kritičen direktor organizacije Power Shift Africa Mohamed Adow.
Da je COP 31 na vseh področjih doživel neuspeh, pa so prepričani tudi v Mednarodnem forumu domorodnih ljudstev o podnebnih spremembah (IIPFCC). Ob tem so ostro kritizirali zadnji osnutek besedila in vodstvo podnebnega vrha.
Osnutek sploh ne omenja opuščanja fosilnih goriv
Zagovornik pravic uradno priznane domorodne majevske etnične skupine v Gvatemali Maja-Tz'utujil Bryan Bixcul je dejal, da dejanja vodstva niso v skladu z njihovimi besedami. "V Antalyo smo prišli iskat odgovore, vodenje ter resnično zavezo k prehodu stran od fosilnih goriv," je dejal.
Namesto tega so po njegovih besedah dobili zavezo o elektrifikaciji oz. predlaganemu cilju povečanja deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni na 35 odstotkov do leta 2035. "Ta se dejansko ne zavezuje k povezavi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Tem voditeljem ne moremo zaupati, da nas bodo popeljali iz podnebne krize," je poudaril.
Predstavniki domorodnih ljudstev so bili kritični tudi do vsebine osnutka, ki se nanaša na spodbujanje rabe tehnologij zajema ogljika, ne omenja pa opuščanja fosilnih goriv, vključno s pozivom državam k pospešenemu ukrepanju za postopno opustitev fosilnih goriv ter takojšnjemu prehodu od rabe premoga, nafte in plina v energetskih sistemih.
"Predsedstvo pozivamo, naj odstrani besedilo, ki promovira to tehnologijo, saj to prinaša tveganje za nadaljevanje proizvodnje fosilnih goriv in odložitev zmanjševanja izpustov pri viru," so poudarili.
Nekatere države pozivu k širitvi uporabe tehnologij zajemanja ogljika zato, ker gre za drago tehnologijo, ki je še v razvoju in ki po mnenju kritikov onesnaževalcem omogoča, da še naprej uporabljajo fosilna goriva. "Nad besedilom smo precej razočarani. Želimo, da se črtajo omembe lažnih rešitev," je dejal minister za podnebne spremembe Vanuatua Ralph Regenvanu.
Tudi predstavnik EU, ki je želel ostati neimenovan, je za francosko agencijo AFP dejal, da najnovejši osnutek "ni sprejemljiv in ni dovolj ambiciozen". "Nočemo, da bi ta COP postal fosilni COP," je dodal.
"Na COP 31 nismo prišli prosjačit"
Svoje frustracije nad procesom pogajanj je danes izpostavila tudi skupina pogajalcev afriških držav. Kot so opozorili, bogate države spodkopavajo proces, zaupanje in verodostojnost podnebnih vrhov ZN, saj ne izpolnjujejo zavez, ki so jih sprejele v okviru pariškega sporazuma.
"Na COP 31 nismo prišli prosjačit. Prišli smo zahtevat tisto, kar nam in našim ljudem upravičeno pripada. Naši ljudje namreč nosijo glavno breme posledic človekovih dejavnosti v razvitih državah, zdaj pa se od njih pričakuje, da za te posledice plačujejo na načine, za katere niso nikoli prosili," je dejala predsedujoča skupini Zanetor Agyeman-Rawlings.
Agyeman-Rawlings, ki zastopa 54 držav in več kot 1,4 milijarde ljudi, je bogate narode obtožila, da poskušajo ponovno uveljaviti "modele izkoriščanja iz kolonialne dobe", da bi si zagotovili surovine, potrebne za zeleni prehod.

Panama, ki je v četrtek zagrozila z uporabo veta, če zaključni dogovor konference ne bi vključeval zahtev glede zagotovitve podnebnega financiranja za države v razvoju, omejitve proizvodnje nafte in odločne obrambe znanosti, se je danes pridružila tudi skupini osmih držav, ki je pozvala k ponovni vključitvi "jasnega prehoda od fosilnih goriv" v sklepni dogovor.
"Nesprejemljivo je, da sama konferenca in končni dokument sploh ne bi omenjala fosilnih goriv. Tega preprosto ne bomo dopustili. Povedati moramo resnico in govoriti jasno. Če se želimo spopasti s podnebnimi spremembami, moramo opustiti fosilna goriva," je bil na novinarski konferenci jasen panamski minister za podnebje Juan Carlos Navarro.
Ta je na letošnji podnebni konferenci pritegnil pozornost z izjavo, da je svet "talec naftne mafije", ter z zahtevo, da morajo države, ki najbolj onesnažujejo, plačati za svoje emisije.
Poleg urejenega prehoda z opuščanjem fosilnih goriv, financiranja prilagajanja na podnebne spremembe in prehoda na čisto električno energijo je Navarro izpostavil, da Panama poziva k temu, da odločitve temeljijo na znanstvenih dognanjih, k zmanjšanju emisij metana ter k boljšemu usklajevanju med različnimi podnebnimi in okoljskimi vrhovi.
"Daleč smo od tega, da bi bil ta COP uspešen, vendar moramo domov oditi z nečim - vsaj z nečim," pa je pozvala francoska ministrica za ekološki prehod in trajnostni razvoj Monique Barbut, ki vodi pobudo.
Francoska ministrica je prav tako priznala, da morajo razvite države, kot je Francija, "prevzeti svojo odgovornost", kar predstavlja občutljivo tema za evropske vlade, saj se mnoge soočajo s proračunskimi omejitvami.
Po informacijah pogajalcev je trenutno vzdušje na prizorišče na COP 31 turobno, v ospredju so predvsem še zadnja pogajanja. Zvečer bodo predsedujoči konferenci izvedli prvi del plenarne seje, na kateri bodo potrjene tiste točke z dnevnega reda, ki so bolj tehnične narave. Nadaljevanje plenarne seje, na kateri bodo države potrjevale sklepni dogovor, pa bo najverjetneje sledilo v soboto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje