Predsednica Pirc Musar ostra na podnebni konferenci: "O tem ni nobenega dvoma, prav nobenega"

V Antalyi v Turčiji se odvija 31. podnebna konferenca ZN. Danes poteka vrh voditeljev, v imenu Slovenije je zbrane nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar. Pozvala je k odločnemu, pravičnemu in pospešenemu ukrepanju proti podnebnim spremembam.

Slovenija je sicer na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami Climate Change Performance Index (CCPI) za leto 2027 krepko nazadovala. Uvrstila se je na 39. mesto, kar je 11 mest slabše kot v lani objavljeni raziskavi.

Predsednica izpostavila podnebno zanikanje

Predsednica Pirc Musar je v govoru poudarila štiri ključne razloge za odločnejše podnebno ukrepanje.

"Prvi razlog je, da spomnim na nekaj, kar bi moralo biti samoumevno, a očitno ni. Sporočilo podnebne znanosti je jasno in glasno: človekova dejavnost povzroča globalno segrevanje in njegove posledice. O tem ni nobenega dvoma. Prav nobenega," je poudarila. "Če ne priznamo znanstvenih spoznanj o podnebju, živimo v zanikanju. Voditelji se moramo odločno zavzemati za upoštevanje teh spoznanj. Naša odgovornost je, da znanstvene dokaze pretvorimo v politično ukrepanje in zagotovimo, da odločitve temeljijo na dejstvih in ne na kratkoročnih političnih interesih," je povedala.

Kot drugi razlog je navedla rezultate raziskave ZN, ki kaže, da si več kot 80 odstotkov ljudi želi, da bi države združile moči v boju proti podnebnim spremembam, kot tretjega pa nujen prehod s fosilnih goriv.

"Biti mora pravičen in upoštevati različne okoliščine v posameznih državah. Vendar postopnost ne sme postati izgovor za neskončno odlašanje. Čas je, da se s tem vprašanjem odkrito spoprimemo," je dejala Pirc Musar.

Opozorila je še, da "tukaj nismo zato, da bi si zatiskali oči pred interesi velikih naftnih družb ali kratkoročnim finančnim koristim dajali prednost pred našo prihodnostjo".

Kot četrti razlog pa je dejala, da mladi bodo nosili posledice današnjih odločitev, zato morajo imeti resničen vpliv na oblikovanje podnebnih politik. "Sprašujem se, kako dolgo še lahko od mladih pričakujemo, da bodo potrpežljivo čakali, medtem ko mi še vedno odlašamo z odločnim ukrepanjem, ki ga zahtevajo podnebne spremembe," je zaključila.

Predsedničin govor si lahko ogledate v videu ob članku.

Pri uspešnosti boja s podnebnimi spremembami Slovenija krepko nazadovala

Slovenija je na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami Climate Change Performance Index (CCPI) za leto 2027 krepko nazadovala. Uvrstila se je na 39. mesto, kar je 11 mest slabše kot v lani objavljeni raziskavi, nad katero bdita nemški organizaciji Germanwatch in NewClimate Institute.

Slovenija je tako padla v skupino držav z nizkimi rezultati na področju boja s podnebnimi spremembami. Glavni razlog za to so oslabljene podnebne politike, počasen napredek v ključnih sektorjih in neambiciozen pristop k opuščanju fosilnih goriv, so rezultate tokratne ocene strnili v slovenski nevladni organizaciji Focus, ki je pri pripravi lestvice CCPI sodelovala kot nacionalni strokovnjak.

Raziskavo in lestvico Germanwatch in NewClimate Institute tradicionalno objavita v času podnebne konference ZN, ki letos poteka v turški Antalyi.

Indeks uspešnosti boja s podnebnimi spremembami ocenjuje napredek 64 držav in EU pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Večina članic EU je na lestvici pristala med državami z oceno srednje, medtem ko so se med države s slabimi rezultati poleg Slovenije uvrstile še Irska, Italija, Češka in Slovaška.

Slovenija je v zadnjih dveh letih na lestvici CCPI napredovala, v indeksu za 2025 za 11 mest in lani v indeksu za 2026 še za dve mesti. Tokrat pa je izgubila 11 mest.

Padcu je botrovalo nadaljnje subvencioniranje rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj, vsaj trenutno utemeljeno z vlogo termoelektrarne pri zagotavljanju daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino.

Na drugi strani pa se investitorji pri širitvi obnovljivih virov energije soočajo s številnimi ovirami, kot so počasno pridobivanje dovoljenj, težave pri prostorskem načrtovanju, ozka grla v električnem omrežju in pomanjkanje ustreznega načrtovanja hranilnikov energije.

Izvajanje podnebnih ukrepov ob tem po oceni avtorjev raziskave zaostaja za pričakovanji, napredek v ključnih gospodarskih sektorjih pa je prepočasen. Na področju prometa elektrifikacija cestnega prometa poteka prepočasi glede na cilj podnebne nevtralnosti do 2045.

V sektorju stavb stanovanjski sektor ostaja velik vir emisij toplogrednih plinov, izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti oz. energetskih obnov je prepočasno. V kmetijstvu se sicer podporne sheme osredotočajo na zmanjševanje emisij, vendar je poudarek na postopnem zmanjševanju, namesto na jasnih in merljivih ciljih za dosego neto ničelnih emisij.

Kdo je na vrhu lestvice?

Prva tri mesta na lestvici CCPI so tudi letos tradicionalno prazna, tako da je najuspešnejša država tudi letos na 4. mestu Danska. Sledita Litva, ki je uvrstitev izboljšala za pet mest, in Luksemburg, ki je dve mesti višje kot lani. V prvi deseterici so še Združeno kraljestvo, Maroko, Čile in Nizozemska.

Zadnjo peterico začenjajo Združeni arabski emirati, do dna lestvice pa se nato razvrščajo Savdska Arabija, Rusija, največje svetovno gospodarstvo ZDA, kjer so podnebne politike na zvezni ravni pod administracijo Donalda Trumpa potisnjene v polje irelevantnosti, in Iran.

Od največjih evropskih gospodarstev je Nemčija zdrsnila za tri mesta na 25., Francija je na 20. za eno mesto višje kot lani, Italija je poskočila za pet mest na sicer nizko 41., Španija pa ostaja na 14. mestu.

"Rezultati Slovenije v letošnjem CCPI so jasen opomin, da podnebni cilji brez učinkovitega izvajanja ne prinašajo rezultatov. Zaradi pomanjkanja izvajanja politik na področju obnovljivih virov, učinkovite rabe energije in podnebnega upravljanja smo spet v družbi držav z nizko podnebno uspešnostjo," je poudarila Barbara Kvac iz Focusa. A poročilo po njenih besedah na drugi strani nakazuje, da ima država dobre temelje za napredek, če bistveno pospeši razvoj obnovljivih virov energije, elektrifikacijo prometa ter resno pristopi k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.