Nov incident nad Baltikom: Nato nad Estonijo sestrelil ukrajinski dron

Romunski lovec, ki v okviru Natove misije varuje zračni prostor Baltika, je v torek nad južno Estonijo sestrelil ukrajinski dron, poroča agencija Reuters.

Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je dejal, da so se zaradi smeri leta drona odločili, da ga sestrelijo. Po njegovih besedah je bil dron "najverjetneje namenjen napadom na ruske cilje", navaja Euronews.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo se je Estoniji opravičilo za incident. Tiskovni predstavnik je povedal, da ukrajinski in estonski strokovnjaki že pripravljajo ukrepe za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnje.

"Estoniji in našim baltskim prijateljem se opravičujemo za takšne nenamerne incidente," je dejal. Dodal je, da Ukrajina tesno sodeluje z estonskimi oblastmi, da bi razjasnili okoliščine dogodka.

Ob tem je na omrežju X zatrdil, da Rusija z elektronskim bojevanjem namenoma preusmerja ukrajinske drone proti baltskim državam. "Moskva to počne namerno, skupaj z okrepljeno propagando," je dejal.

Moskva zagrozila s povračilnimi ukrepi

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) pa je medtem sporočila, da naj bi Ukrajina z ozemlja baltskih držav pripravljala napade z droni na Rusijo in zagrozila s "povračilnimi ukrepi", še piše Euronews.

Moskva je ob tem trdila, da je Riga Kijevu dovolila izvajanje napadov z droni z njenega ozemlja. "Primitivna rusofobija sedanjih latvijskih oblasti se je očitno izkazala za močnejšo od njihove sposobnosti kritičnega razmišljanja," je dejala Moskva.

"Treba je spomniti, da so koordinate centrov odločanja na latvijskem ozemlju dobro znane in da članstvo v Natu ne bo zaščitilo tistih, ki pomagajo teroristom, pred pravično kaznijo," je po navedbah portala Euronews še dodala SVR.

Tako Latvija kot Ukrajina sta ruske navedbe zanikali in jih označili za "še eno dezinformacijsko kampanjo".

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da Estonija, Latvija, Litva in Finska nikoli niso dovolile uporabe svojega zračnega prostora za napade na Rusijo in da Kijev za takšno dovoljenje ni nikoli zaprosil.

"Ukrajina uveljavlja svojo pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom Ustanovne listine ZN. Naši legitimni vojaški cilji se nahajajo v Rusiji, za dostop do njih pa uporabljamo ruski zračni prostor," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva.

Po njegovih besedah Moskva nima pravice kriviti Ukrajine, baltskih držav ali Finske za posledice svojih dejanj oziroma svoje agresivne vojne, piše Euronews.

Dogodek sicer sledi po več nedavnim incidentom z ukrajinskimi droni, ki so zašli na ozemlje Latvije, zaradi česar je prejšnji teden odstopila latvijska premierka Evika Silina, pred njo pa tudi obrambni minister Andris Spruds.