Razkrivamo: koalicijska pogodba zelo podrobna, prihaja tudi obvezno testiranje funkcionarjev. Kaj vse pa čaka nas?

Po tem, ko so koalicijsko pogodbo potrdile vse tri stranke bodoče koalicije (SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati), na dan prihajajo tudi prve podrobnejše informacije o njeni vsebini. Dokument, ki določa ključne poudarke dela nastajajoče vlade, bo sicer javen in v celoti dostopen po tem, ko ga bodo predsedniki strank bodoče koalicije tudi podpisali. To naj bi se zgodilo do konca tega tedna.

Je pa dokument strank bodoče koalicije pod vodstvom Janeza Janše po dostopnih informacijah zelo podroben, čeprav naj bi se zlasti Demokrati v času koalicijskih pogajanj zavzemali tudi za to, da bi bile nekatere formulacije v koalicijski pogodbi bolj splošne, kot so.

Kot smo že poročali, z novo vlado prihaja tudi Skok. To bo na novo vzpostavljen sistem za pregon kaznivih dejanj s področja korupcije in organiziranega kriminala v vrstah nosilcev javnih funkcij, funkcionarjev in vodilnih v podjetjih z državnim deležem ter javnih zavodih. Tudi sicer bo pravosodje eno pomembnejših področjih za nastajajočo koalicijo, v izhodiščih koalicijske pogodbe je bila denimo omenjena reforma pravosodja. Med pomembnejša področja za novo koalicijo pa sodi tudi davčna politika, ki gre - pričakovano - v smeri korenitejših sprememb.

Kapica, olajšava za mlade, bolniške, gradbena dovoljenja ...

Nova koalicija naj bi s spremembami dohodninske lestvice in postopnim zviševanjem splošne olajšave skušala zagotoviti višje neto plače, najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, naj bi ukinili, predvidena pa naj bi bila tudi uvedba posebne dohodninske olajšave za mlade do 29 let, in sicer v višini 3.000 evrov letno.

Pričakovano bo nova koalicija vztrajala tudi pri razvojni kapici. Po interventnem zakonu, če bo ta obveljal, saj sindikati zahtevajo referendum, je ta postavljena na meji 7.500 bruto plače. V roku leta dni pa naj bi jo skušali spustiti vse tja do 2,5-kratnika povprečne plače. To bi bilo (glede na trenutno višino povprečne plače) na okoli 6.500 evrov. Za podjetja naj bi bile davčne olajšave predvidene tudi pri njihovih vlaganjih v raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo ...

Sodeč po informacijah o vsebini koalicijske pogodbe naj bi se po novem breme plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost iz delodajalca na ZZZS preneslo dvajseti dan bolniške odsotnosti zaposlenega. Sedaj se prenese na trideseti dan. Pri samozaposlenih in kmetih pa naj bi se breme plačevanja bolniške odstotnosti na ZZZS preneslo občutneje prej.

Koalicijska pogodba naj bi predevala tudi hitrejše pridobivanje dovoljenj, denimo gradbenih, in sicer na način, da se dovoljenje šteje kot odobreno in pridobljeno, če pristojni organ na vloženo prošnjo ne odgovori v predpisanem roku (t.i. molk organa).

Tektonska sprememba pri upravljanju milijard državnega premoženja

Po neuradnih informacijah je v koalicijski pogodbi zapisano tudi, da se bo celotno državno premoženje vključno z nepremičninami preneslo na novoustanovljeni demografski sklad, iz katerega bi se napajala tudi pokojninska blagajna.

Največji delež državnega premoženja - v vrednosti okoli 14 milijard evrov - upravlja SDH, KAD pa denimo po zadnjih dostopnih podatkih okoli milijardo.

Ta ideja sicer ni nova, zelo resno je bila na mizi že v času tretje Janševe vlade in povzročila pravi vihar med tedanjo levosredinsko opozicijo in desnosredinsko Janševo koalicijo. Sindikati so napovedovali tudi zakonodajni refendum, če bi bil zakon o demografskem skladu sprejet, a na koncu ni bil.

Politična debata se je tedaj - kot smo poročali leta 2021 - vrtela predvsem okoli tega, "katera kamarila, leva ali desna, bo upravljala še zadnji večji kos državnega premoženja," kot se je takrat neuradno za N1 izrazil eden vplivnejših sogovornikov iz vrst tretje Janševe vlade.

Ključno sistemsko vprašanje tedaj pa je bilo - in bo gotovo tudi tokrat -, ali je glede na demografske trende in vse obsežnejše proračunsko krpanje pokojinske blaganje iz upravljanja državnega premoženja in dobičkov državnih podjetj sploh mogoče zagotoviti stabilno financiranje pokojninske blaganje.

Letni izdatki za pokojnine se zdaj gibljejo okoli 7,7 milijarde evrov, od tega proračun zagotavlja že okoli 1,7 milijarde evrov.

Dela na cestah tudi ponoči, postopno brezplačen vrtec za vse otroke, telefoni v šolah ...

Kako podrobna je koalicijska pogodba, je pred dnevi na omrežju X dal vedeti tudi že Janša sam, ko je objavil, da v koalicijski pogodbi piše, da se "vsi gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč potek prometa, izvajajo tudi ponoči. Kjer je možno vozne pasove enostavno sproti širiti in ožiti, se dela ne izvajajo v času prometnih konic. Med pomemben kriterij izbire najugodnejših izvajalcev infrastrukturnih projektov se poleg cene določi tudi rok izvedbe." Prav tako je Janša že povedal, da se bodo sedeži državnih institucij iz Ljubljane smiselno prenesli širom po državi.

V koalicijski pogodbi naj bi bila med drugim predvidena tudi zakonska omejitev uporabe telefonov v šolah. Kako bo to videti v praksi, bo podrobneje določil zakon, kot to velja za večino zapisanega v koalicijski pogodbi. Koalicijska pogodba po naših informacijah predvideva tudi postopno uvedbo brezplačnega vrtca za vse otroke.

Prejemniki socialnih transferjev, financiranje nevladnih organizacij ...

Prejemnikom socialnih transferjev se obetajo izvržbe denarnih kazni neposredno iz socialnih transferov dolžnika, če ima ta neplačane globe, demnimo od prekrškov v prometu.

Za prejemnika socialnih transferjev, ki je napoten na opravljanje javnih del, pa to zavrne, pri tem pa nima opravičljivega zdravstvenega razloga, pa se obeta pomembno znižanje socialnih prejemkov - menda vse tja do polovice.

Nova koalicija bo udejanjila svoje napovedi tudi na področju financiranja nevladnih organizacij. Ukinili bodo namreč proračunsko financiranje nevladnih organizacij, (izjema bodo le gasilci in drugi iz področja zaščite in reševanja), ostala jim bo možnost prostovoljnih donacij iz dohodnine.

Testiranje funakcionarjev na droge, revizija zaposlovanja ...

In še eno področje, ki je v preteklosti že sprožalo burne politične odzive: obvezno testiranje funkcionarjev na droge. To je zdaj zapisano celo v koalicijski pogodbi, znano pa je, da je SDS to v preteklosti že skušala uzakoniti, nazadnje pred dvema letoma, a ni uspela. Zato je napovedala tudi posvetovalni referendum, do katerega pa prav tako ni prišlo.

Stranke levega političnega pola so stranki SDS ob tem predlogu očitale demagogijo in populizem, vlada Roberta Goloba pa se je izrekla proti z argumentom, da bi ta preedlog nesorazmerno posegel v zasebnost posameznika.

Nastajajoča koalicija bo očitno s tem poskusila še enkrat, po nekaterih informacijah pa bi se lahko to na mizah poslancev znašlo kmalu, morda še pred imenovanjem ministrske ekipe. Predlog zakona o obveznem testiranju funkcinarjev na droge naj bi namreč lahko v parlamentarno proceduro vložila Resnica Zorana Stevanovića.

Nova vlada pa namerava sodeč po koalicijski pogodbi revidirati zaposlitve in prerazporeditve v javnem sektorju v času Golobove vlade in pri tem predvideva tudi možnost njihove razveljavitve, če bi se ugotovilo, da katere od zaposlitev ali prerazporeditev niso bile izvedene skladno z zakonodajo.