Nova strategija Evropske komisije je namenjena okrepitvi schengenskega območja. Med drugim predlagajo učinkovitejše upravljanje zunanjih meja in revizijo schengenskega mehanizma za ocenjevanje in spremljanje.
Schengensko območje se je v zadnjem času soočilo z dvema vrstama groženj. Na eni strani z migracijskimi pritiski in nedavno s pandemijo covida-19, je ob predstavitvi strategije v Bruslju uvodoma dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas, ki je pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja.
To je vodilo do neusklajenega ukrepanja pri uvajanju omejitev glede prostega gibanja oseb kot tudi ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, ki, kot je sam prepričan, v resnici niso kaj veliko pomagali.
Na ravni EU je potrebno skupno ukrepanje držav članic, da bi se spoprijeli z aktualnimi izzivi, zaradi česar so posodobili obstoječe predloge in ukrepe.
Trije stebri strategije
Strategija za dobro delovanje schengenskega območja izpostavlja tri pomembne stebre. Prvi se nanaša na učinkovito upravljanje sistema zunanjih meja EU s stalnim vzpostavljanjem stalne enote Evropske obalne in mejne straže.
Drugi steber vključuje krepitev notranjih ukrepov, zlasti pri mejnem nadzoru, policijskem sodelovanju ter varnosti in upravljanju migracij, s čimer bi nadomestili odsotnost notranjih meja. Tretji steber se nanaša na zagotavljanje trdne pripravljenosti in upravljanja, vključno z dokončanjem schengna.
Kot je ob današnji predstavitvi dejala komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, gre pri novi strategiji za to, da bo Evropa močnejša navzven in svobodnejša navznoter.
Da bi okrepili medsebojno zaupanje pri izvajanju schengenskih pravil, komisija predlaga revizijo mehanizma za ocenjevanje in spremljanje uporabe schengenskega pravnega reda. V okviru predloga načrtujejo redne schengenske forume za spodbujanje političnega dialoga o reševanju skupnih izzivov na podlagi letnih poročil o stanju schengna.
Komisija bo letos predlagala tudi revizijo zakonika o schengenskih mejah, da bi okrepili odpornost schengna na resne grožnje.
Glavna sprememba se nanaša na nenapovedane obiske inšpektorjev v državah članicah, da bi preverili, ali te spoštujejo pravila. S tem bi po besedah Johanssonove zagotovili, da se “zelo resne pomanjkljivosti nemudoma naslovi” in da bodo “nenapovedani obiski res nenapovedani”, in ne kot je praksa sedaj, da so države o obiskih obveščene 24 ur vnaprej.
Johanssonova se je sicer tudi izrekla za širitev schengenskega območja na Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo. Ob tem je izrazila upanje, da bo Svet EU odločitev o tem sprejel čim prej.
Evropska komisija je v preteklosti že večkrat poudarila pomen vrnitve k normalnemu delovanju schengenskega območja, v katerem velja prosto gibanje brez nadzora na notranjih mejah. V schengen je vključenih 26 držav, tudi Slovenija, ki je članica od leta 2007.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!