Menu Item
Znanstveniki opozarjajo na nov pereč problem, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Nova študija kaže, da bo atlantska meridionalna cirkulacija, del katere je tudi zalivski tok, do sredine tega stoletja razpadla. Ustavitev morskega toka, ki zaradi različnih posledic segrevanja ozračja že leta šibi, bi popolnoma spremenila vremenske vzorce na številnih koncih sveta.
Pomemben sistem oceanskih tokov, ki močno vpliva na vreme po svetu, bi lahko kmalu razpadel, opozarjajo znanstveniki. Ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Nature, namreč kažejo, da bi lahko atlantska meridionalna cirkulacija razpadla med letoma 2025 in 2095.
Najverjetneje se bo to ob predvidenih prihodnjih izpustih toplogrednih plinov zgodilo nekje na polovici tega stoletja.
Razpad sistema oceanskih tokov, katerega del je tudi zalivski tok, bi ustavil pomembno kroženje toplejše in hladnejše morske vode. Atlantska meridionalna cirkulacija prenaša toplo vodo iz tropov proti severnemu Atlantiku, kjer se voda ohladi, postane bolj slana in se na večji globini nato vrača nazaj proti jugu.
Kaj bi to pomenilo za vreme v Evropi in ZDA?
Kroženje po svetu uravnava vremenske vzorce. Med drugim skrbi za nekoliko toplejše podnebje na zahodu Evrope in Britanskem otočju. Propad cirkulacije bi Evropi in ZDA prinesel bolj ekstremne zime in dvig morske gladine. V tropih bi sprememba spremenila običajno premikanje monsunov.
Na nestabilnost sistema tokov znanstveniki opozarjajo že leta. Pri kroženju sta izjemnega pomena razlika v temperaturi in slanosti vode, ki pa ju posledice podnebnih sprememb rušijo. Oceani se tako kot ozračje segrevajo, taljenje ledu na kopnem pa v morje dovaja vedno več sladke vode. Ta zmanjša gostoto slane morske vode, zaradi česar na običajnih mestih tok ne potone.
Ko bo torej ocean postal pretopel in premalo slan, voda ne bo več mogla potoniti in znova zakrožiti. Cirkulacija se bo prekinila, kar se je zaradi taljenja ledenikov že zgodilo pred 12.000 leti. Na severni polobli je razpad sistema prinesel temperaturna nihanja, ki so znašala od 10 do 15 stopinj Celzija.
Prispevki o podnebnih spremembah na N1:
Pozeba, moča, suša, toča: nezaščiteni v podnebno krizo
N1 STUDIO: “Do leta 2050 na svetu do 50 milijonov podnebnih beguncev”
Dr. Matjaž Ličer: Naše morje bo vse pogosteje poplavljalo
Dr. Žiga Zaplotnik: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo
Politika in oportunistično zanikanje znanosti
Robert Swan za N1: Da ne bodo govorili o bedakih iz preteklosti
“Vsakič, ko v mestu pogledate skozi okno, bi morali videti vsaj tri drevesa”
Dramatični posnetki N1: v eni največjih rek blizu nas zmanjkuje vode
Kakšna bo naša prihodnost? Slovenski odgovor prihaja iz Amsterdama
“Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
Vremenski rekordi: Bomo v Sloveniji sploh še imeli prave zime?
Oblakolog dr. Blaž Gasparini: Pandorina skrinjica geoinženiringa je že odprta
Kako vremenoslovci napovedujejo vreme in katere so najpogostejše zmote
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
