Evropski parlament se zavzema, da bi bolje zaščitil novinarje pred tožbami, s katerimi jih skušajo različni akterji ustrahovati in utišati. Danes so sprejeli dogovor, ki predvideva novo zakonodajo. Uradno jo morajo potrditi še evropski poslanci in države članice. Potem, ko bo stopila v veljavo, imajo države članice na voljo dve leti, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.
Evropski parlament je danes z državami članicami dosegel dogovor o novih pravilih za zaščito novinarjev in več drugih skupin pred t. i. strateškimi oz. SLAPP tožbami, katerih namen je ustrahovanje in utišanje. Dogovor, ki mora biti še uradno potrjen, je že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Namen novih pravil je zagotoviti zaščito novinarjem, medijskim organizacijam, aktivistom, akademikom, umetnikom in raziskovalcem.
Pravila bodo veljala tudi v čezmejnih primerih
Nova zakonodaja bo glede na dogovor veljala tudi v čezmejnih primerih ter ljudi in organizacije na področjih, kot so temeljne pravice, okolje, boj proti dezinformacijam in preiskave korupcije, ščitila pred neutemeljenimi sodnimi postopki, katerih namen je ustrahovanje ali nadlegovanje.
Kot so sporočili iz parlamenta, so poslanci dosegli zagotovilo, da se bodo primeri obravnavali kot čezmejni, razen če bosta obe strani imeli sedež oziroma stalno bivališče v državi, kjer se bo nahajalo sodišče, in bo primer relevanten le za eno državo članico.
Možnost hitre zavržbe tožbe
Tožena stran bo lahko vložila zahtevo za hitro zavrženje tožbe v primeru jasno neutemeljenih očitkov in sodišča bodo morala v takih primerih ukrepati čim prej. Da bi preprečili tovrstne tožbe, bodo lahko sodišča tudi izrekala odvračilne kazni. Od tožnikov bodo lahko zahtevala plačilo vseh stroškov postopka, vključno s stroški pravnega zastopstva obtoženca. V državah, kjer nacionalna zakonodaja tega ne dopušča, bodo morale njihov kritje zagotoviti vlade, razen če bodo stroški prekomerni.
Poslanci so v nova pravila uspeli vključiti tudi določilo, da bodo tarče SLAPP tožb lahko prejele odškodnino za povzročeno škodo. Države članice bodo morale v čezmejnih primerih poskrbeti za pravno pomoč, zagotoviti bodo morale tudi objavo sodb v lahko dostopni in elektronski obliki.
Države članice bodo poskrbele, da sodbe v tovrstnih tožbah iz tretjih držav proti posameznikom ali institucijam s sedežem na svojem ozemlju ne bodo priznane. Tarče teh tožb bodo lahko na domačih sodiščih terjale povrnitev stroškov in odškodnino, so še sporočili iz parlamenta.
Kdaj bo nova zakonodaja stopila v veljavo?
Novo zakonodajo morajo še uradno potrditi tako evropski poslanci kot države članice, nakar bo 20 dni po objavi v uradnem listu EU stopila v veljavo. Države bodo imele na voljo dve leti, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.
EU se je na področju SLAPP tožb odločila ukrepati zaradi njihovega vse večjega števila. Evropski poslanci so denimo od leta 2018 sprejeli že niz resolucij s pozivi k ukrepanju proti pravnemu nadlegovanju novinarjev in aktivistov. Evropska komisija je ustrezen predlog zakonodaje predstavila aprila lani, vanj pa vključila več predlogov evropskih poslancev.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na omrežju X pozdravila dogovor, ki bo po njenih besedah “ščitil tiste, ki skušajo razkriti neprijetne resnice”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!