Ob zaključku vrha Nata v Madridu je slovenski premier Robert Golob povedal, da je Slovenija pripravljena v okviru krepitve Natove obrambne in odvračalne drže sodelovati predvsem tam, kjer lahko največ prispeva, torej na Zahodnem Balkanu. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je vrh voditeljev držav zavezništva medtem opisal kot "transformativen".
Slovenija je pripravljena v okviru krepitve Natove obrambne in odvračalne drže, o kateri so se dogovorili voditelji, sodelovati predvsem tam, kjer lahko največ prispeva, je po vrhu Nata v Madridu povedal premier Robert Golob. To je po njegovih besedah Zahodni Balkan, ki ga Nato ob usmerjenosti na vzhod Evrope ne sme prezreti.
Obenem je Slovenija na vrhu opozarjala na to, da je pravilno, da je Nato usmerjen na vzhod Evrope, vendar pa je enako pomembno, da se ne prezre “našega mehkega trebuha, to je Balkana”. Tam je Slovenija tudi bolj prisotna in usposobljena, je poudaril premier. “Tako, da jaz verjamem, da en slovenski vojak na Zahodnem Balkanu prispeva bistveno več kot isti slovenski vojak na nekem drugem področju, ki ga manj pozna,” je ponazoril.
Golob je pojasnil še, da je akcijski načrt za okrepitev Natove obrambne in odvračalne drže, v katerem bo tudi ocena, kdo lahko največ prispeva na določenem območju, še v pripravi.
Voditelji Nata so v sredo na vrhu v Madridu potrdili krepitev obrambne in odvračalne drže, ki bo temeljila na treh elementih. Prvi je okrepitev prisotnosti, ki med drugim vključuje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih državah članicah na raven brigad. Drugi je več vnaprej nameščene opreme, tretji pa so enote, ki bodo doma, a bodo določene za delovanje na določenem območju v drugi državi. Kot smo že pisali, namerava Nato število svojih sil za hitro odzivanje s trenutnih okoli 40.000 povečati na več kot 300.000.
Stoltenberg: Razlike ne predstavljajo šibkosti zavezništva
Rusija nadaljuje z iskanjem političnega, vojaškega in gospodarskega dobička, je danes na novinarski konferenci ob izteku vrha zveze Nato v Madridu dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po njegovih besedah so bile na vrhu sprejete daljnosežne odločitve, od sprejetja Finske in Švedske do povečanja skupnega proračuna zavezništva.
Nordijski državi bosta po poročanju britanskega BBC v torek uradno potrdili svoj pristop k Natu. Državi sta sicer po besedah Stoltenberga svojo dokončno odločitev o pridružitvi že sprejeli. Zatem pa bo moralo njun pristop še potrditi še vseh 30 držav zavezništva.
Na vprašanje, če bo zavezništvu težko ohranjati enotnost ob tako velikem številu raznolikih članic, je Stoltenberg dejal, da razlike vedno obstajajo, vendar pa zanj to ne predstavlja šibkosti zavezništva, saj so vse države članice demokratične. Po njegovi oceni je pomembno predvsem, da se članice “poenotijo okoli jedrnih problemov”. Generalni sekretar je vrh v Madridu opisal kot “transformativen” in ob tem dodal, da bodo države članice v prihodnje za obrambo več investirale skupaj. Sredstva bodo po njegovih besedah šla za večje naložbe v vnaprej nameščeno opremo in tudi za več vojaških vaj.
Stoltenberg je danes tudi napovedal, da bo vrh Nata prihodnje leto potekal na vzhodnem krilu zavezništva, in sicer v Litvi.
Iz slovenskega ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da Nato ne sme biti samo vojaška zveza. “Danes se soočamo z vrsto izzivov, od podnebnih sprememb, prehranske in (energetske) varnosti, terorističnih in hibridnih groženj, ruske agresije na Ukrajino do migracij. Zaščititi moramo institucije, da bodo naše demokracije močne,” so dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje