Komercialna letališča v državah nekdanje Jugoslavije so lani skupno sprejela več kot 32,5 milijona potnikov, kar je pet milijonov več kot leto prej. Več kot polovica letališč je zabeležila najprometnejše leto v zgodovini, največ potnikov pa je sprejelo beograjsko letališče, navaja portal Ex-Yu Aviation News. Tudi letalski promet v Franciji po pandemiji covida-19 dobro okreva.
Beograjsko letališče je lani sprejelo 7,95 milijona potnikov. Sledijo letališča v Zagrebu (3,72 milijona), Prištini (3,42 milijona), Splitu (3,36 milijona) in Skopju (2,88 milijona). Ljubljana je bila z 1,27 milijona potnikov sedmo najprometnejše letališče, pred njo so še Dubrovnik, Podgorica in Sarajevo.
V primerjavi s predkoronskim letom 2019 je število potnikov najbolj povečalo beograjsko letališče, in sicer za 1,8 milijona. Sledila mu je Priština z milijonom potnikov več, v Skopju pa se je njihovo število povečalo za pol milijona.
Mnoga od letališč sicer še vedno niso dosegla predkoronske ravni. Najpočasneje okrevajoče letališče v regiji je letališče v Tivatu, ki je lani v primerjavi z letom 2019 izgubilo več kot pol milijona potnikov.
Dve letališči, Reka in Sarajevo, sta dosegli slabše rezultate kot leta 2022. V Sarajevu so lani sprejeli 1,37 milijona potnikov, na Reki pa okoli 154.000.
V prvem četrtletju letošnjega leta se je po navedbah portala Ex-Yu Aviation News več letalskih trgov nekdanje Jugoslavije glede na dodane letalske zmogljivosti oz. dodatne letalske povezave uvrstilo med deset najhitreje rastočih trgov v Evropi. Na prvo mesto se je s predvideno 86,1-odstotno rastjo uvrstila Albanija, ki je letalske zmogljivosti povečala za 1,24 milijona dodatnih sedišč.
Sledi Severna Makedonija, ki je zmogljivosti povečala za 394.000 dodatnih sedišč, s čimer bo predvidoma zabeležila 64,9-odstotno rast.
Slovenija se je s predvideno 35,8-odstotno rastjo oz. okoli 95.000 dodatnimi sedišči uvrstila na peto mesto. Srbija je zmogljivosti medtem povečala za več kot 710.000 dodatnih sedišč, s čimer bo predvidoma zabeležila 29,9-odstotno rast.
Letalski promet v Franciji po pandemiji dobro okreva
Letalski potniški promet v Franciji po pandemiji covida-19, ki je močno ohromila to dejavnost, dobro okreva. Pretekli mesec so zabeležili enako število potnikov kot decembra 2019, v celotnem letu 2023 pa je bilo to le še 4,5 odstotka pod predcovidno ravnjo, je objavila francoske uprava za varnost letalskega prometa DGAC.
Vpliv ukrepov za zajezitev virusa je leta 2020 francoski potniški promet zmanjšal na 30 odstotkov ravni iz leta 2019. Leta 2021 se je povzpel na 39 odstotkov, leta 2022 na 80 odstotkov in lani na 94,5 odstotka ravni pred pandemijo oz. približno 170 milijonov potnikov manj kot leta 2019, je povzela francoska tiskovna agencija AFP.
K lanskoletnim številkam je pripomoglo povečanje mednarodnih potovanj, pri čemer je bilo lani število potovanj v ZDA in druge države EU približno na ravni leta 2019, medtem ko so se letalske povezave z Afriko v primerjavi s štirimi leti nazaj povečale za 13 odstotkov.
Na raven pred pandemijo so se vrnili tudi leti na francoska čezmorska ozemlja.
Številk iz leta 2019 pa še vedno ne dosegajo notranji leti v celinski Franciji, kjer so bile lanske številke v primerjavi z letom 2019 manjše za 20 odstotkov. Med razlogi sta večje število voženj z vlaki in videokonference, je še navedla AFP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje