Pahor na vrhu Krimske platforme: Mi smo z vami

N1 video 23. Avg 202215:18 7 komentarjev

Predsednik republike Borut Pahor je na vrhu Krimske platforme ponovil podporo Slovenije suverenosti in teritorialni integriteti Ukrajine. Zagotovil je slovensko politično in ekonomsko podporo, humanitarno pomoč in vsako drugo pomoč, ki bi jo Ukrajina potrebovala. "Mi smo z vami," je dejal. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta poudarila, da Evropska unija ne bo priznala priključitve Krima. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob odprtju vrha poudaril, da je v boju proti ruski invaziji na njegovo državo treba osvoboditi tudi krimski polotok.

Predsednik republike Borut Pahor je nagovoril udeležence virtualnega vrha Krimske platforme, ki se ga udeležujejo voditelji in visoki politični predstavniki več kot 60 držav ter mednarodnih organizacij.

Pahor je ponovil podporo Slovenije suverenosti in teritorialni integriteti Ukrajine. Obsodil je neizzvan in neopravičljiv napad Rusije na Ukrajino. Predsednik republike je Rusijo pozval, naj umakne svoje sile in vojaško opremo iz celotnega ozemlja Ukrajine. Poudaril je, da ruski napad na sosednjo državo predstavlja kršitev mednarodnega prava.

Predsednik republike je pozdravil pogum Ukrajincev in njihovih voditeljev: “Borite se za univerzalne vrednote: svobodo, neodvisnost in demokracijo.”

“Zgroženi smo nad ponavljajočimi se napadi ruskih oboroženih sil na civilno prebivalstvo,” je dejal in dodal, da morajo biti vsi vojni zločini preiskani, storilcem pa je treba soditi.

Vojna v Ukrajini ima resne ekonomske in humanitarne posledice na širšo skupnost. Predsednik je pozdravil napore za reševanje prehranske krize.

Zavedati se moramo, da vojna v Ukrajini vpliva na varnost v Evropi, še posebej na Zahodnem Balkanu, je rekel. “V Evropski uniji imamo na voljo čudovito orodje za krepitev varnosti – to je proces širitve,” je rekel. Pozdravil je odločitev Evropske komisije za podelitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji Ukrajini in Moldaviji. Tega statusa si Pahor želi tudi za Bosno in Hercegovino.

Borut Pahor Borut Pahor
Matjaž Klemenc/UPRS
Borut Pahor Borut Pahor
Vrh Krimske platforme
Borut Pahor Borut Pahor
Matjaž Klemenc/UPRS

Krimsko platformo Pahor vidi kot pomemben prispevek k obnovi ukrajinske teritorialne integritete znotraj mednarodno priznanih mej. “Naš skupni cilj je obnova miru in stabilnosti v Ukrajini,” je dejal Pahor. Zagotovil je slovensko politično in ekonomsko podporo, humanitarno pomoč in vsako drugo pomoč, ki bi jo Ukrajina potrebovala. “Mi smo z vami,” je svoj nagovor zaključil predsednik republike.

“Evropska unija ne bo priznala priključitve Krima”

Vrha so se preko videokonference udeležili številni državni voditelji, med drugim francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz ter predsedniki Finske, Poljske, Latvije in Slovaške. Udeležili so se ga tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Evropska unija bo Ukrajini v boju proti ruski invaziji pomagala in stala ob strani, dokler bo potrebno, je na današnjem virtualnem vrhu Krimske platforme zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V nagovoru, ki ga je objavila na svojem Twitter profilu, je tudi zagotovila, da “EU ne bo nikoli priznala ruske nezakonite priključitve Krima in Sevastopola”. Z Ukrajino neumorno sodelujemo pri razkrivanju tamkajšnjih kršitev človekovih pravic, mučenj, umorov, iščemo odgovorne in podpiramo žrtve, je dejala.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da “je Krim Ukrajina” in da EU ne bo nikoli priznala njegove nezakonite priključitve. “Ruska agresija se ni začela 24. februarja letos, temveč leta 2014 z nezakonito priključitvijo Krima,” ki ga Rusija od februarja uporablja kot “strateško odskočno desko za invazijo in napad na Ukrajino”, je dejal v video nagovoru, ki ga je objavil na Twitterju.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je Kijevu zagotovil dolgoročno podporo EU v boju proti ruski invaziji. Pol leta po začetku vojne v Ukrajini je v video nagovoru mednarodno skupnost pozval, naj ne pokaže “nobene šibkosti, nobenega duha kompromisa” do Rusije, ki se je sama odločila napasti Ukrajino. “Destabilizacija mednarodnega reda in motnje, ki so sledile na humanitarni ravni, na področju hrane in energije, so posledica izbire, ki so jo naredili sami Rusi in Rusija, da 24. februarja napadejo Ukrajino,” je dejal. “Proti temu ne more biti nobene šibkosti, nobenega duha kompromisa, ker gre za našo svobodo, za vse, in za mir povsod po svetu,” je poudaril.

Zelenski: Vse se je začelo na Krimu in se mora končati na Krimu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob odprtju vrha poudaril, da je v boju proti ruski invaziji na njegovo državo treba osvoboditi tudi krimski polotok, “da bo resnično dosežena zmaga, da bo ponovno vzpostavljeno mednarodno pravo”. “Vse se je začelo na Krimu in se mora končati na Krimu,” je dejal na drugem vrhu Krimske platforme. “Dragi državljani Krima in Krim – vem, da čakate na vrnitev Ukrajini in mi bomo to storili,” je zagotovil Zelenski ter zatrdil, da bo Ukrajina postala članica EU skupaj s Krimom.

V živo se je vrha od tujih voditeljev udeležil samo poljski predsednik Andrzej Duda, ki se je ob robu v Kijevu sestal z Zelenskim. Na novinarski konferenci je izpostavil, da se ruski napad na Ukrajino ni začel 24. februarja, temveč leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim in dejansko začela okupacijo ukrajinskih regij Lugansk in Doneck. Na vrhu pa je pozval svetovne voditelje, naj ne zapirajo oči pred rusko agresijo in izpostavil, da je “Krim bil, je in bo del Ukrajine”.

Stoltenberg: Putin se je motil

Potem ko so proruski uradniki v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk že omenjali pripravo referendumov o pridružitvi Rusiji, je nemški kancler Olaf Scholz danes poudaril, da mednarodna skupnost ne bo priznala “nobenega lažnega referenduma ali drugih poskusov spreminjanja statusa delov Ukrajine”. Obljubil je novo vojaško pomoč Kijevu, vključno s sistemi protiletalske obrambe.

Britanski premier Boris Johnson je ocenil, da želi ruski predsednik Vladimir Putin na celotnem ozemlju Ukrajine narediti enako kot na Krimu, ki si ga je Rusija priključila po posredovanju ruskih specialnih enot in referendumu o priključitvi. “Ne moremo dovoliti, da se meje spreminjajo z orožjem. Nikoli ne bomo priznali ruske aneksije ozemlja Ukrajine,” je dejal.

Tako kot njegov kanadski kolega Justin Trudeau je obljubil nadaljnjo pomoč Kijevu in politiko sankcij proti Moskvi, dokler “Rusija ne konča vojne in umakne svojih enot”.

“Zima se bliža in v Ukrajini bo težko,” pa je v nastopu opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. “Ukrajino moramo podpreti, ker je močna in suverena Ukrajina jamstvo za varnost atlantskega zavezništva,” je dejal. Dodal je, da se je Putin motil, ko je mislil, da bo lahko zrušil Ukrajino in njene oborožene sile ter razdelil mednarodno skupnost. “Ukrajina je preživela šest mesecev hude vojne, vendar se je uprla agresiji, si povrnila ozemlja in Rusiji povzročila visoke stroške,” je poudaril.

Na srečanju bodo sprejeli skupno deklaracijo

Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ustanovljen avgusta lani, z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, da bi iskali načine za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje.

Gre za pobudo Zelenskega, ki ima po letošnji ruski agresiji na njegovo državo še poseben pomen. Udeleženci mednarodne platforme bodo na srečanju sprejeli skupno deklaracijo, so sporočili iz urada predsednika republike.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje