V Franciji bo jutri prvi krog predsedniških volitev, ki bo odločil, kdo se bo za vodenje države nato potegoval v drugem krogu, ki bo 24. aprila. Predvolilno obdobje je med drugim zaznamovala gneča na francoski (skrajni) desnici, o kateri smo se pogovarjali s profesorico primerjalnih politik z Univerze v Readingu. O mladih v Franciji, preteklih petih letih in prihodnosti pa sta za N1 razmišljala dva mlada Francoza, študenta. Mladi v Franciji, pravita, živijo z občutkom neprestane krize, neprijetno jim je ob policijskem nasilju in zaradi neenakosti v družbi.
Teden dni po volitvah na Madžarskem in v Srbiji se bodo na volišča odpravili še francoski državljani. V prvem krogu predsedniških volitev se bo za še en petletni mandat potegoval dosedanji predsednik Emmanuel Macron (Naprej republika), med drugimi kandidati, ki jim kaže najbolje, pa so kandidatka skrajne desnice Marine le Pen (Nacionalni zbor) in kandidat radikalne levice Jean-Luc Melenchon (Nepokorna Francija) ter prav tako skrajni desničar Eric Zemmour. Kandidatka Republikancev Valerie Pecresse je izgubila veliko podpore, slabo uvrstitev pa javnomnenjske ankete napovedujejo tudi kandidatki Socialistične stranke, dosedanji pariški županji Anne Hidalgo.
Javnomnenjske raziskave že tedne napovedujejo, da bo največ glasov zbral Macron. A njegova zmaga naj bi bila manj prepričljiva od zmage pred štirimi leti, ko je v drugem krogu zbral več kot 66-odstotno podporo, kar je veliko več od njegove takratne (in najverjetneje tudi tokratne) tekmice Marine le Pen. Po navedbah tiskovne agencije Reuters skrajno desna populistka aktualnemu francoskemu predsedniku tokrat odločno diha za vrat. Je pa, še dodaja Reuters, veliko francoskih volilcev neodločenih, za koga bodo oddali svoj glas, omenja se tudi možnost nizke volilne udeležbe.
V mesecih pred volitvami je precej pozornosti pritegnilo rivalstvo med etablirano političarko le Pen in Zemmourjem, publicistom, ki je svojo kandidaturo na francoskih volitvah najavil jeseni. Sprva se je pričakovalo, da bo Zemmour prevzel volilce le Pen, a se to ni zgodilo. Navkljub svojim vezem z Rusijo oziroma ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je le Pen tudi po začetku vojne v Ukrajini ohranila podporo oziroma ni izgubila toliko, kot bi lahko, je za N1 komentirala profesorica primerjalnih politik z Univerze v Readingu Daphne Halikiopoulou.
Skrajna desničarka v nasprotju z Zemmourjem, ki neprestano opozarja na domnevne kulturne nevarnosti preseljevanja, veliko pozornosti namenja gospodarstvu. “Le Pen veliko stavi na karto ekonomije, nagovarja gospodarske poražence. Odkar je od očeta prevzela vodenje stranke Nacionalni zbor, prav tako stremi k normalizaciji stranke, oddaljuje se od rasistične skrajne desnice in se prikazuje kot zmernejša,” je pojasnila dr. Halikiopoulou in dodala, da če se stranka prikazuje kot zmernejša, pritegne volilce, ki sicer odkritih, nezakamufliranih skrajno desnih stališč ne bi podprli. Po besedah sogovornice je Marine le Pen uspelo pridobiti širše zaupanje v skupinah, ki navadno ne podpirajo skrajne desnice – denimo med ženskami in mladimi.
V dneh pred prvim krogom predsedniških volitev sta o tem, kako je biti mlad državljan Francije, kako ocenjujeta Macronovo predsedovanje in kaj pričakujeta od naslednje vlade, za N1 razmišljala francoska študenta. Kot je razbrati iz njunih odgovorov, sta za mlade Francoze pomembna trajnost in enakost v družbi, skrbijo pa jih posledice pandemije, policijsko nasilje ter načrtovana reforma pokojninskega sistema, ki predvideva korenite spremembe, tudi podaljšanje delovne dobe.
Remi Wagenheim, Montigny-lès-Metz, 25 let, študent mednarodnih odnosov in diplomacije EU, Evropski kolidž v Bruggeu
“Ne glede na njihova različna politična stališča življenja mladih v Franciji zaznamujejo prekarnost, trajnost in varnost. Brezposelnost je med mladimi 18-odstotna, na čezmorskem ozemlju Guadeloupe celo 55-odstotna. 20 milijonov Francozov, mlajših od 25 let [vir: Nacionalni inštitut za statistiko], ima zaradi terorizma, podnebne krize ter zdravstvene in gospodarske krize občutek, da živijo v neprestanem izrednem stanju. Počutijo se nemočne.
Pri družbenih vprašanjih je Macronova linija “progresivna”, pri ekonomskih zadevah pa “konservativna”. Ne glede na napete spore (denimo glede pokojninske reforme), pomanjkanje dialoga in brutalnost policije Macron uživa spoštovanje, pri čemer pa še posebej izstopata spopad z epidemijo covida-19 in področje zunanje politike.
Pričakovanja do prihodnjega predsednika oziroma predsednice, ki bo francosko vlado predvidoma vodil(a) pet let, so med mladimi različna in odvisna od njihovih političnih simpatij. Čeprav je navadno udeležba na volitvah med mladimi nizka, ta skupina postaja bolj politično aktivna – predvsem na področju okolja in identitetnih gibanj.
Svoj glas bo na volitvah oddalo tudi 2,8 milijona ljudi iz francoskih čezmorskih ozemelj, zato volitve ne bodo vplivale le na Evropo. Ob odsotnosti politične kampanje je francoska levica razdrobljena bolj kot kadarkoli prej in komunisti [kandidat Fabien Rousssel] bi lahko socialiste [kandidatka Anne Hidalgo] premagali prvič po letu 1978. V političnih razpravah prevladujeta kandidata skrajne desnice – Marine le Pen in Eric Zemmour –, kandidatka konservativcev Valerie Pecresse pa je celo prenesla sporočilo teorije zarote o veliki zamenjavi [ta predpostavlja načrtno izrinjanje Francozov krščanskega izvora z muslimanskimi priseljenci, op. a.].”
Junija bodo francoski državljani svoje glasove oddali še na parlamentarnih volitvah.
Romain Libaud, Angers, 25 let, študent komunikacijskih ved na Inštitutu za napredne študije družbenih komunikacij v Bruslju
“Dobršen del mladih francoskih državljanov je krepko občutil posledice pandemije. Veliko študentov je bilo v stiski, kako napolniti hladilnik, službe je izgubilo veliko mladih. Tempo življenja generacije, ki je začela študirati septembra leta 2020, je prvi dve leti študija oziroma odraslega življenja narekovala pandemija. Pogovarjal sem se s to generacijo in občutil sem, da je življenje v času pandemije negativno vplivalo na njihove družbene spretnosti in duševno zdravje. Menim, da je nasilje več katastrof – tukaj imam v mislih predvsem podnebne spremembe in mednarodne napetosti – po svetu v zadnjih letih ustvarilo obupano generacijo.
V politiko nisem neposredno vpleten, a ker sem prepričan levičar, nimam besed, s katerimi bi opisal svoje razočaranje nad sedanjo vlado. Niti enega področja ni, kjer bi se strinjal bodisi z ravnanjem vlade bodisi z odsotnostjo ravnanja: na področju boja proti podnebnim spremembam in rasizmu ter pri pravicah žensk niso storili ničesar. Macron bo trdil, da je šampion feminizma, medtem pa imenuje ministre, ki so bili obtoženi spolnega napada, in se obkroža s sebi podobnimi moškimi. Študentom in revnim je vzel denar, ob tem pa je med pandemijo znižal davke najbogatejšim.
Prav tako je vnesel spremembe v politiki, ki so zelo skrb vzbujajoče. Kar nekaj mojih prijateljev se zdaj boji protestirati na ulicah, saj je policija postala zelo nasilna. Medtem ko bo Macron najverjetneje slavil na volitvah, ne da bi se soočil z drugimi kandidati [Macron se pred prvim krogom ni udeleževal soočenj, op. a.], je med drugim velika sramota to, da se ne razpravlja o 140.000 življenjih, ki smo jih izgubili med pandemijo zaradi šibkih in neučinkovitih ukrepov.
Od naslednje vlade pričakujem, da bo vključujoča in bo podpirala najšibkejše, da bo uvedla zasuk in nas bo vodila v smeri ekološke družbe ter da bo iz rok milijarderjev vzela medije. Pričakujem, da bo mladim, ki niso tako srečni, kot sem sam, prinesla upanje, ter to, da se starost upokojevanja ne bo še povišala, saj se bojim za zdravje svojih staršev. Prav tako pričakujem, da mojim mlajšim bratrancem ne bo treba plačati za univerzitetni študij. Žal sem kot podpornik Jean-Luca Melanchona precej prepričan, da se moja pričakovanja ne bodo uresničila, celo nasprotno, in to me spravlja v obup.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!