V soboto bo minilo pet let od referenduma o samostojnosti Katalonije. Leta 2017 ga je izvedla tedanja regionalna vlada v Barceloni, v Madridu pa so ga razglasili za nezakonitega. Pet let kasneje Katalonija ostaja del Španije, katalonske stranke, ki podpirajo neodvisnost, so sprte, mnogi Katalonci se počutijo izdane.
Katalonske regionalne oblasti so referendum 1. oktobra 2017 izvedle brez soglasja z vlado v Madridu. Ta je vztrajala, da je glasovanje v nasprotju s špansko ustavo in kot tako nezakonito. Na referendumu je neodvisnost severne španske pokrajine s 7,5 milijona prebivalci podprlo 90 odstotkov udeležencev, a je bila udeležba le 42-odstotna.
Španska policija je skušala na več voliščih glasovanje preprečiti tudi s silo, pri čemer je bilo ranjenih več kot 800 ljudi. Evropo so pretresli posnetki iz Barcelone in drugih katalonskih mest, v pokrajini so vladale izredne razmere.
Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra 2017 potrdil resolucijo, ki je predvidela ustanovitev neodvisne Katalonije. Zaradi tega je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Katalonski voditelj Carles Puigdemont je zbežal v Belgijo, kjer je še danes, več drugih separatističnih voditeljev je bilo obsojenih na dolgoletne zaporne kazni, a so jih lani pomilostili.
Pet let kasneje Katalonija ostaja sestavni del Španije, poglabljajo pa se spori med katalonskimi strankami, ki podpirajo neodvisnost. Niso si namreč edine, kako priti do nje. Leva stranka ERC regionalnega predsednika Pereja Aragonesa se je pripravljena pogajati z Madridom, da bi z njim dosegla dogovor o novem referendumu, ki bi ga priznale tudi španske oblasti, medtem ko se bolj radikalna stranka Junts zavzema za prekinitev sodelovanja s špansko prestolnico.
“Del gibanja za neodvisnost se ne strinja s pogajanji, ampak sam menim, da so nujna. Če v demokraciji nastane konflikt, se je treba pogajati, to je najboljša rešitev za to, da dosežemo demokratično rešitev,” je Aragones dejal za britanski časnik Guardian. Aragones se je sicer že večkrat sestal s španskim premierjem Pedrom Sanchezom. Njegovi kritiki pravijo, da bi morda s špansko vlado lahko celo dosegli dogovor o referendumu, a ga bo špansko pravosodje zagotovo razglasilo za nezakonitega.
Na lanskih regionalnih volitvah v Kataloniji so stranke, ki zagovarjajo neodvisnost, skupaj prvič dobile več kot 50 odstotkov glasov, zmagovalka volitev pa je bila katalonska veja v Madridu vladajoče socialistične stranke. S težavo so separatisti sklenili dogovor o oblikovanju vlade, a se je ta tik pred peto obletnico referenduma znašla v hudi krizi.
Samostojnost Katalonije naj bi danes podpirala manj kot polovica prebivalcev pokrajine. Glede na ugotovitve raziskave javnega mnenja katalonskega Centra za mnenjske študije je proti neodvisnosti 52 odstotkov prebivalcev Katalonije, 41 odstotkov pa jo podpira. Pred petimi leti je bilo podpornikov okoli 52 odstotkov.
Po oceni katalonske politologinje Ane Sofie Cardenal za Guardian je drugo dogajanje – pandemija, vojna v Ukrajini, draginja – zdaj deležno večjega zanimanja ljudi kot vprašanje neodvisnosti Katalonije. Meni, da se slednje kratko ali srednjeročno ne bo vrnilo v ospredje, a to ne pomeni, da bo izginilo, ker temeljni problemi ostajajo.
Da gibanje za neodvisnost Katalonije izgublja zagon, se je pokazalo tudi letos 11. septembra, ko Katalonci praznujejo svoj nacionalni praznik, diado. Spominjajo se 11. septembra 1714, ko je njihova regija izgubila samostojnost. Na zborovanjih se je zbralo le okoli 150.000 ljudi, medtem ko jih je pred leti na ulice prišlo več kot milijon. Med tistimi, ki jih na shod letos ni bilo, je bil tudi Aragones.
Številni Katalonci se počutijo izdane. “Politiki niso naredili tistega, kar bi morali in kar so obljubljali,” je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal 62-letni Josep Lluis Rodriguez.
Dogajanje pred petimi leti je imelo tudi gospodarske posledice za najrazvitejšo špansko regijo. Po podatkih barcelonskega časnika La Vanguardia je od konca leta 2017 pokrajino zaradi negotovih razmer zapustilo več 7000 podjetij, med njimi banki CaixaBank in Banco Sabadell.
Dogajanje v Kataloniji je bilo zaradi podobnosti s časom slovenskega osamosvajanja precej pozornosti in simpatij deležno tudi v Sloveniji. “Veliko slovenskih src bije za katalonski narod,” je tedaj dejal predsednik Borut Pahor. Uradna slovenska politika je sicer kljub nekaterim pozivom, ki so zbudili tudi pozornost Madrida, ostajala pretežno zadržana in je zagovarjala reševanje krize v skladu s španskim notranjim redom, so pa številni vidni predstavniki slovenske družbe jasno izražali podporo Kataloniji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!