Na Evropski komisiji so spremenili pravila pri plačevanju službenih poti za njene uslužbence. Odslej bodo lahko odobrili službene poti le v primerih, da bo stroške krila komisija ali pa članica EU, skupine G7 oziroma G20 in ZN. Poleg tega se bodo morali vodje generalnih direktoratov, preden bodo sami sebi odobrili službeno pot, o tem posvetovati z vodjo kabineta pristojnega komisarja. Spremembe prihajajo po aferi "Katargate", ki je močno omajala zaupanje v bruseljske uradnike.
Evropska komisija zaostruje pravila glede službenih poti svojih uslužbencev. Od poti, ki jih ne plača komisija, bodo lahko odobrene zgolj tiste, katerih stroške krijejo članice EU, skupini G7 oziroma G20 in ZN. Nova pravila so v Bruslju objavili, potem ko je evropska ombudsmanka od komisije zahtevala pojasnila glede poti enega od uradnikov v Katar.
Kot je na redni novinarski konferenci komisije pojasnila njena govorka Dana Spinant, odslej veljajo strožja pravila za službene poti, ki jih vsaj deloma krije tretja stran. O novih pravilih, ki začnejo veljati takoj, so vse službe komisije že obvestili.
Po novem bodo lahko stroške uslužbencem poleg Evropske komisije krile oblasti članic EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), Združeni narodi ter skupini G7 in G20. Potne stroške jim bodo lahko plačale tudi univerze, a le v primeru predavanj oziroma akademskih aktivnosti.
Poleg tega se bodo morali vodje generalnih direktoratov, preden bodo sami sebi odobrili službeno pot, o tem posvetovati z vodjo kabineta pristojnega komisarja. Dosedanja pravila so predvidevala, da se generalni direktor lahko posvetuje s politično ravnjo komisije, če je v dvomih glede morebitnega konflikta interesov.
Komisija je prenovo pravil sprožila luči afere, v okviru katere naj bi Katar, pa tudi Maroko s podkupovanjem skušala vplivati na odločitve Evropskega parlamenta.
V zadnjih tednih se je v središču pozornosti javnosti znašel tudi vodja generalnega direktorata komisije, pristojnega za transport, Henrik Hololei, ki so mu katarska vlada oziroma z njo povezane organizacije plačale več poti v Katar. To se je dogajalo med pogajanji med EU in Katarjem o sporazumu o zračnem prometu, ki je bil podpisan leta 2021.
Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly je v petek od Evropske komisije zahtevala pojasnila v zvezi s tem. Na komisiji so zagotovili, da bodo odgovore podali do roka in da so bile poti odobrene v skladu s tedanjimi pravili. Oceno o morebitnem konfliktu interesov je tako podal Hololei sam. Ugotovil je, da ni konflikta interesov, so zagotovili.
Na komisiji so danes pojasnili, da poti, ki so si jih generalni direktorji odobrili sami, predstavljajo zgolj 0,2 odstotka vseh poti uslužbencev komisije od leta 2019. Tretja stran je sicer deloma ali v celoti plačala nekaj več kot 1,5 odstotka vseh poti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!