Po novem zaostrovanju med Nemčijo in Rusijo: "Smo priča razvoju hibridne vojne v vseh dimenzijah"

Nemška vlada je ta teden za incident z dronom na letališču v Leipzigu okrivila Rusijo. Spomnimo, da so na letališču Leipzig/Halle v noči s 4. na 5. avgust odkrili dron, opremljen z eksplozivom. Opazili so ga v bližini ukrajinskega tovornega letala, saj je letališče tudi baza ukrajinske letalske družbe Antonov Airlines. Policija na podlagi analize DNK sumi, da sta drone nastavila dva moška. Oba imata med drugim ruski potni list. Rusija krivdo in vpletenost zavrača.

Profesor s katedre za obramboslovje ljubljanske FDV dr. Iztok Prezelj je za N1 opozoril, da je odnos med Nemčijo in Evropo na eni strani in Rusijo na drugi strani zelo kompleksen in poteka v različnih dimenzijah.

Kot je pojasnil, obstaja vojaška dimenzija, kjer je Evropa posredno vpletena v vojaški konflikt v Ukrajini, zelo živahno diplomatsko dimenzijo in ekonomsko dimenzijo s sankcijami. Tu sta še informacijska dimenzija s kibernetskimi napadi in vmešavanjem v volitve ter sabotaže. "Zdaj smo priča razvoju hibridne vojne v vseh teh dimenzijah," je dodal.

Incident v Leipzigu je po njegovi oceni samo še en v seriji incidentov, ki smo jih v Evropi že videli. Pri tem je Prezelj spomnil, da se je začelo z letalskimi incidenti in kršitvami zračnega prostora, nadaljevalo z različnimi plovili, ki so izvidovala na severu Evrope. Sledili so incidenti z droni, ki so kršili zračni prostor, in različne sabotaže.

"V tem kontekstu ta incident ni nič novega. Novost pa je to, da je bil dron naložen z eksplozivom. Če dron ni naložen z eksplozivom, še vedno dopuščamo možnost, da nekdo izziva iz objestnosti ali testira neke obrambne sisteme v okolici letališča. Če pa je dron naložen z eksplozivom, pa pomeni, da se je nekdo namenil uničiti neko infrastrukturo ali pa nekoga ubiti," je pojasnil Prezelj in dodal, da je prav to v Nemčiji povzročilo takšen odziv.

"Bes v Nemčiji je res ogromen"

Nemčija je Rusiji zaradi incidenta napovedala ostre protiukrepe. Zaprli bodo ruski konzulat v Bonnu, uvedli strožji nadzor pri vstopu ruskih državljanov v državo in zaprli ruski kulturni center v Berlinu. Prezelj meni, da odziv predstavlja korak v višjo prestavo, saj da se Nemčija doslej ni tako direktno odzivala. Kot novost je izpostavil tudi ukinitev konzulata, ki predstavlja bolj resen ukrep. "Države prekinejo diplomatski stik ali pa del diplomatskih stikov tudi na lastno škodo. Bes v Nemčiji je res ogromen, če se razmišlja tudi o takšnih ukrepih," je dodal.

Sogovornik je poudaril, da cilj Rusije pri sabotažah ni uničenje infrastrukture, ampak ustrahovanje in spodbujanje negotovosti ter neenotnosti znotraj držav in med državami. Kot je pojasnil, se takšne sabotažne metode uporabljajo zato, da se nasprotnik, ki je strukturiran tako kot Evropska unija, razdeli. "Mi smo izjemno raznoliki. Različne države, različne vojske, in vedno potrebujemo veliko časa, da se zorganiziramo. Potencial za neenotnost je v primerjavi z eno državo ogromen. Zato je to eno od zelo pomembnih ruskih orožij," je dejal.

Prezelj ob tem ocenjuje, da leipziški incident ni povezan s političnim dogajanjem v Nemčiji. V nemški deželi Saška-Anhalt so ta konec tedna na sporedu volitve v regionalni parlament, najbolje pa kaže skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Ta zagovarja politiko, ki je do Rusije bolj naklonjena, prav tako pa so njeni predstavniki večkrat odpotovali v Rusijo in se srečali s predstavniki tamkajšnjega državnega vrha. "Tudi če volitev ne bi bilo, bi se dogajalo nekaj podobnega. Če pa se to že dogaja v času volitev, pa je to dodaten moment, ki vodi do neenotnosti v državi," je dodal profesor. Ob tem je še prepričan, da bi to tehtnico nagnilo na stran AfD, kar zaradi bolj prijazne politike stranke koristi Rusiji.

Nemške oblasti se pred volitvami v Saški-Anhalt sicer opozorile na načrtno kampanjo širjenja dezinformacij, za katero po njihovih besedah stoji Rusija. Na družbenih omrežjih so se tako med drugim pojavljali videoposnetki, v katerih so blatili kandidate različnih strank ter jih lažno obtoževali hudih kaznivih dejanj. Po pisanju Deutche Welle, ki je analiziral objave, blatenja niso bili deležni le kandidati AfD in levega populističnega Zavezništva Sahre Wagenknecht. Obe stranki zagovarjata zbliževanje z Rusijo. Lažni posnetki so po obliki spominjali na objave resnih medijskih hiš, nekateri pa so celo imeli logotipe nemških in tujih medijev.

Podtalni vplivi na javno mnenje: Čarobne palčke ni, obstaja pa avtoritarna palica

Profesor s katedre za obramboslovje je poudaril, da je pomemben del celotnega spektra hibridnega vojskovanja tudi kibernetski segment in vplivanje na javno mnenje prek družbenih omrežij. Prav tu smo po Prezljevi oceni najbolj ranljivi za rusko hibridno delovanje. "Ker za razliko od Rusije in katere druge države dopuščamo raznolikost pogledov, ravno s tem dovoljujemo ruskim agentom vpliva, da na različne načine vnašajo razdor v naše politike in v naše države," je pojasnil.

Po njegovem mnenju smo najbolj ranljivi pri razbijanju enotnosti javnega mnenja in politik znotraj držav ter pri razbijanju enotnosti, soglasja in solidarnosti v EU in Natu. "To je paradoks demokracije. V demokraciji se ne zatira, ubija ali zapira drugače mislečih. Če agenti vpliva delujejo pod pragom vojnih dejanj in skozi demokracijo, smo v resnici brez imunskega sistema proti temu," je opozoril Prezelj.

Kako pa lahko to preprečimo? "Čarobne palčke ni, obstaja pa avtoritarna palica, s katero gremo nazaj v zgodovino in škodimo bolj sebi. To bi bilo tudi Rusiji všeč," je dejal obramboslovec. Rešitev vidi v vzpostavitvi mehanizmov za zgodnje zaznavanje poskusov vplivanja in v pregonu ter omejevanju agentov vpliva. Ob tem je poudaril, da je treba to početi ob maksimalnem spoštovanju obstoječe zakonodaje in človekovih pravic. "To pa bomo vedno delali počasneje. Ker je to bolj kompleksno, kot da bi se s tankom odzivali na grožnje," je dodal.

Lahko EU po množici sankcij sploh še učinkovito pritisne na Rusijo?

Nemčija je po incidentu v Leipzigu napovedala tudi, da bo na nivoju Evropske unije predlagala nove sankcije proti ruskim posameznikom, povezanim s hibridnimi napadi. Čeprav je bilo sankcij proti Rusiji že veliko, Prezelj meni, da ima EU na voljo še nekaj ukrepov na vseh področjih. EU po njegovih besedah stopnjuje ukrepe, ki pa Rusijo le stiskajo v kot in je niso prisilili, da bi spremenila strateške namere. "Koncept sankcij se počasi izčrpava, Rusija pa sodeluje skoraj s celotnim preostalim svetom, ki ne deli pogleda z Evropo in gleda na to pragmatično. Tako se je Rusija izognila močnemu učinku sankcij," je dodal.

Iztok Prezelj je v pogovoru izpostavil tudi, da vojna v Ukrajini traja dlje, kot si je kdorkoli upal misliti. Začela je izčrpavati tudi Evropo, ki je prisiljena v razmislek, koliko so evropske vrednote nasproti gospodarskim ciljem v resnici pomembne. "Če gledaš samo gospodarske cilje, potem se je najbolje pomiriti z Rusijo, ker bo to sprostilo znaten del finančnih sredstev in bomo lahko bolj konkurenčni. Cena tega pa so vrednote, ki jih Rusija krši, in so še posebej pomembne za majhne države," je razložil.

Ob tem je dodal, da se je evropska utrujenost od vojne že pokazala tudi na volitvah, in sicer prav na slovenskih, kjer je v parlament prišla Resnica. "Vsake volitve so priložnost za demokracijo, da se premešajo karte. Razumem namero, da je treba odnose z Rusijo umiriti in da si nekateri za to prizadevajo. Vprašanje zanje pa je: kaj pa vrednote," je dejal Prezelj. Opozoril je tudi na volitve, ki so prihodnje leto na sporedu v številnih pomembnih članicah EU. "Evropa bo morala na teh volitvah imeti veliko pameti in kar nekaj sreče, da bo sploh še ostala skupaj in se nato učinkovito upirala izzivom," je sklenil profesor.