Na podnebni konferenci ZN v egiptovskem Šarm el Šejku je bil očitno dosežen dogovor glede mehanizma finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb, ki je bil eden najtrših orehov v pogajanjih. Zadnji osnutek vendarle ponavlja ključni cilj pariškega podnebnega sporazuma, to je omejitev segrevanja na največ 1,5 stopinje Celzija. Omenja postopen umik iz energetske rabe premoga, ne pa tudi nafte in plina. Konferenco spremljajo tudi organizacijske težave.
Da je bil dosežen dogovor o vprašanju podnebnega financiranja, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal neimenovani predstavniki delegacije EU. Zadovoljstvo nad zadnjim kompromisnim besedilom sklepne izjave, ki ga je med pogajalce razdelilo egiptovsko predsedstvo konference, je po poročanju medijev izrazilo tudi več predstavnikov držav v razvoju, ki najbolj trpijo zaradi suš, poplav in drugih vremenskih ekstremov ter dvigovanja gladine morja.
Opredelitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju je veljala za glavno odprto vprašanje v podaljšku pogajanj v letovišču ob Rdečem morju. Že pred več kot desetletjem so države, predvsem razvite, dale obljubo o 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno državam v razvoju do 2020, na prelomni podnebni konferenci v Parizu leta 2015, na kateri se je svet prvič dogovoril o cilju omejitve globalnega segrevanja ozračja, pa so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025.
A na mizi v Šarm el Šejku so še vprašanja opuščanja fosilnih goriv in pozivi k okrepitvi prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam oziroma k bolj ambicioznim prizadevanjem za znižanje izpustov, predvsem v industrijsko razvitih državah in velikih gospodarstvih.
Kaj dogovor, ki naj bi bil dosežen glede podnebnega financiranja, pomeni za uspeh konference oziroma sprejem sklepne izjave, za zdaj ni jasno.
EU je namreč med drugim zahtevala, da dogovor o financiranju spremlja tudi povečana ambicija velikih gospodarstev glede znižanja izpustov. Svet je namreč daleč od cilja omejitve globalnega segrevanja ozračja na precej pod dve stopinji Celzija, kaj šele od želenega cilja 1,5 stopinje cilja.
“Cilj 1,5 stopinje Celzija danes ne sme umreti,” je bil jasen podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans ob predhodnih predlogih sklepov, ki so po oceni unije zmanjševali podnebno ambicijo iz Pariza in sledečih podnebnih konferenc. Podobno je povedala glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek. Unija je tako grozila tudi z odhodom s konference.
Neizpolnjena obljuba o 100-milijardnem skladu za pomoči
Glede ustanovitve novega sklada finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb je težava predvsem na strani pogajalcev držav v razvoju, poimenovanih tudi skupina G77, in Kitajske, je še izpostavila glavna slovenska pogajalka.
EU je v petek izrazila pripravljenost na kompromis glede sklada, a po drugi strani zahteva, da bo v sklad vplačevalo čim več držav in drugih donatorjev, tudi velika razvijajoča se gospodarstva, da bo denar namenjen res samo za ranljive države v razvoju, ne pa tudi za velesile, kot sta na primer Kitajska in Indija, ter da bo dogovor o financiranju spremljala tudi povečana ambicija velikih gospodarstev glede znižanja izpustov.
Že pred več kot desetletjem so države, predvsem razvite, dale obljubo o 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno državam v razvoju do 2020, na prelomni podnebni konferenci v Parizu leta 2015, na kateri se je svet prvič dogovoril o cilju omejitve globalnega segrevanja ozračja, pa so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025.
A dana beseda je daleč od izpolnitve, negativne posledice podnebnih sprememb pa so z vsakim letom vse večje.
Na mizi je predlog, da bi bil sklad vzpostavljen v okviru ZN, a pogajanja zdaj tečejo o podrobnostih glede obsega sredstev v skladu, načina polnjenja sklada in porabe denarja iz njega.
Poskusi rahljanja pariškega sporazuma in organizacijske težave
Eden od francoskih delegatov je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil, da je egiptovsko predsedstvo konference v zadnjem osnutku sklepov pod vprašaj postavilo celo dosežke na podnebnih konferencah od Pariza naprej, to pa da je za EU nesprejemljivo. Po pisanju tujih tiskovnih agencij zadnji osnutek vendarle ponavlja cilje iz pariškega podnebnega sporazuma in poudarja pomen prizadevanj za dosego cilja omejitve segrevanja na največ 1,5 stopinje Celzija.
Obenem naj bi besedilo pozivalo države, da najpozneje do naslednje podnebne konference, ki bo predvidoma v Združenih arabskih emiratih, s tem ciljem izboljšajo in nadgradijo svoje podnebne načrte, pri čemer vse to še vedno ostaja v polju prostovoljnega.
Osnutek ponavlja cilj z zadnje podnebne konference v Glasgowu o postopnem umiku iz energetske rabe premoga in o postopnem opuščanju subvencij za fosilna goriva, ni pa omenjen izhod iz uporabe nafte in plina.
Ob podaljšanju dogajanja v Šarm el Šejku pa prihaja po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA do organizacijskih zapletov. Že tako naj bi bila konferenca polna spodrsljajev na tem področju, tako pri oskrbi okoli 35.000 udeležencev s hrano in pijačo kot pri prevozih, zdaj pa naj bi delavci že počasi začenjali razstavljati začasna prizorišča, občasno zmanjka že tudi elektrike in vode v straniščih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!