Politično dogajanje v Boliviji, ki so jo po predsedniških volitvah leta 2019 in domnevno sporni zmagi dolgoletnega socialističnega predsednika Eva Moralesa pretresali protesti, je znova pestro. Sodišče je na 10 let zapora obsodilo nekdanjo senatorko Jeanine Áñez, ki je Bolivijo vodila po Moralesovem odstopu.
Bolivijsko sodišče je nekdanjo predsednico Jeanine Áñez spoznalo za krivo organizacije državnega udara leta 2019, ko se je povzpela na oblast. Dosodili so ji 10-letno zaporno kazen.
Sodišče je odločilo, da je 54-letna političarka Áñez sprejemala odločitve, ki so neskladne z ustavo. Prav tako naj bi bila kriva zanemarjanja dolžnosti. Njeni odvetniki so že napovedali, da se bodo zoper sodbo bolivijskega sodišča pritožili na ravni organov mednarodnih institucij.
Po poročanju tiskovne agencije Reuters Áñez na sojenju ni bila fizično prisotna, pač pa je v postopkih sodelovala iz zapora. V priporu je bila od marca 2021, ko je bila aretirana zaradi suma dejanj terorizma, upora in zarote. Politični nasprotniki jo obtožujejo, da je njena administracija po prevzemu oblasti obračunavala z njimi.
Spomnimo, nekdanja senatorka je vodenje Bolivije prevzela jeseni leta 2019 po domnevno spornih predsedniških volitvah. Na njih naj bi slavil dotedanji levičarski predsednik Evo Morales, a je opozicija – tudi ob podpori Organizacije ameriških držav – vztrajala, da so bile volitve, na katerih naj bi Morales osvojil četrti zaporedni mandat, nepoštene. Po obsežnih in nasilnih protestih podpornikov in nasprotnikov je Morales odstopil in se zatekel v tujino: najprej v Mehiko, nato pa v Argentino.
Moralesova stranka Gibanje k socializmu (Mas) se je vrnila na oblast leta 2020, ko je na predsedniških volitvah slavil njen kandidat, aktualni bolivijski predsednik Luis Arce. Po volitvah se je v Bolivijo vrnil tudi Morales.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje