Distribucija ponarejenega in piratskega blaga se je v času pandemije covida-19 v EU močno povečala, izhaja iz poročila Europola in urada EU za intelektualno lastnino. Leta 2020 so organi EU zasegli 66 milijonov ponarejenih izdelkov, pri tem pa so zaznali tudi porast trgovanja z zdravju škodljivimi izdelki, kot so ponarejena zdravila in kozmetika.
Europol in evropski urad za intelektualno lastnino v najnovejši oceni ugotavljata, da je pandemija covida-19 ponudila nove priložnosti za trgovino s ponarejenimi in piratskimi izdelki, kriminalne združbe pa so svoje poslovne modele prilagodile novemu svetovnemu povpraševanju, poročilo povzema Urad RS za intelektualno lastnino.
“Poročilo potrjuje, da ponarejanje in piratstvo še naprej škodujeta evropskemu gospodarstvu in resno ogrožata zdravje in varnost potrošnikov, saj se poleg ponarejenih oblačil in luksuznih izdelkov povečuje tudi trgovina z zdravju škodljivimi izdelki, kot so ponarejena zdravila, hrana in pijača, kozmetika in igrače,” so v sporočilu za javnost zapisali na uradu.
Spletna potrošnja okrepila distribucijo
Tako so pristojni organi v zadnjih letih odkrili številne ponarejene farmacevtske izdelke, od zdravil do osebne zaščitne opreme in obraznih mask. Bolj izpopolnjena pa je postala tudi proizvodnja nezakonitih živilskih proizvodov, predvsem pijač. Na področju živil so še vedno pogoste tudi kršitve zaščitenih geografskih označb.
Najpogostejša tarča ponarejevalcev sicer še naprej ostajajo oblačila, modni dodatki in luksuzno blago. Med glavnimi kategorijami zaseženega ponarejenega blaga so tudi mobilni telefoni, njihova dodatna tehnologija in sestavni deli. Ponarejevalci v zadnjem času izkoriščajo tudi pomanjkanje svetovne ponudbe polprevodniških čipov, izsledke poročila povzema urad za intelektualno lastnino.
Kot ugotavljajo pristojni organi, je širitev spletne potrošnje med pandemijo še okrepila distribucijo ponarejenih izdelkov, ki je že tako precej oprta na digitalne platforme. Ponarejeno blago se tako ponuja v spletnih trgovinah, prek prenosov v živo, videoposnetkov in oglaševanja na platformah družbenih medijev, pri čemer se stranke nagovarja z zavajajočimi popusti ali nizkocenovnimi izdelki blagovnih znamk, opozarjajo v uradu.
Vse več ponaredkov proizvedenih v EU
Večina ponarejenih izdelkov na trgu EU je proizvedenih na Kitajskem in v drugih delih Azije, a, kot ugotavlja poročilo, je tudi domača proizvodnja v EU vse bolj prisotna. “Vse večji uvoz ponarejenih embalažnih materialov in polizdelkov v EU jasno kaže na prisotnost nezakonitih proizvodnih obratov in laboratorijev v EU, ki jih je težko odkriti, vzpostaviti pa jih je mogoče z razmeroma majhnimi sredstvi,” so opozorili.
V okviru evropske multidisciplinarne platforme za boj proti grožnjam kriminala EMPACT je bil kriminal intelektualne lastnine vključen med prednostne naloge EU v boju proti hudim in organiziranim oblikam kriminala za obdobje od leta 2022 do 2025, so še pojasnili na uradu.
V poročilu, objavljenem na spletni strani Europola, je ob tem navedeno, da je nedavna študija, ki sta jo izvedla evropski urad za intelektualno lastnino in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pokazala, da je bilo leta 2019 v EU uvoženih za približno 119 milijard evrov ponarejenega in piratskega blaga, kar predstavlja do 5,8 odstotka uvoza v EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!