Ruska obveščevalna služba FSB je danes sporočila, da je pridržala šest oseb, ki naj bi po naročilu ukrajinske obveščevalne službe SBU načrtovale umor vodilnih predstavnikov ruskih državnih medijev. Ruske oblasti so vpletenosti v načrtovanje umorov obtožile tudi Washington, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v televizijskem nagovoru povedal, da je bilo v posebni protiteroristični operaciji nevtraliziranih šest ruskih članov neonacistične teroristične skupine, ki naj bi po navodilih ukrajinske varnostne službe načrtovali umore več ruskih medijskih osebnosti.

Med tarčami naj bi bili med drugim tudi ruski televizijski voditelj Vladimir Solovjov, generalni direktor ruske medijske hiše RT Dmitri Kiseljov, glavna urednica RT Margarita Simonjan ter voditeljica Olga Skabejeva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V ruskih napadih na železniško infrastrukturo v osrednji ukrajinski pokrajini Vinice je bilo danes ubitih najmanj pet ljudi, še 18 pa ranjenih. Kaže, da so železniške postaje in preostala prometna infrastruktura postale ena od ključnih tarč ruskih sil v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinsko generalno tožilstvo je na družbenih omrežjih naznanilo, da trenutno potekajo reševalne akcije, na kraj dogodka pa so prispeli tudi preiskovalci in tožilci. Vodja ukrajinskih železnic Aleksander Kamišin je prvi komentiral napade in obtožil Moskvo, da sistematično uničuje železniško infrastrukturo.

"Danes zjutraj je bilo v eni uri pod streli pet železniških postaj v osrednji in zahodni Ukrajini. Najmanj 16 potniških vlakov pa bo imelo zamudo," je dejal v izjavi objavljeni na Telegramu.

Železniške postaje in preostala prometna infrastruktura so postale ključna tarča ruskih sil v Ukrajini. Tudi ukrajinsko vojaško poveljstvo je obtožilo Rusijo, da je napadla železniško infrastrukturo z razlogom, da bi prekinila dobavne linije za vojaško opremo.

Po navedbah AFP je ameriški predsednik Joe Biden danes sporočil, da bo za novo veleposlanico v Kijevu predlagal sedanjo veleposlanico ZDA na Slovaškem Bridget Brink. Brink je izkušena diplomatka, ki govori rusko, doslej pa je vlogo diplomatske predstavnice ZDA že opravljala tudi v Uzbekistanu, Gruziji, Srbiji in na Cipru. Njeno imenovanje mora potrditi še senat ZDA.

Aktivisti norveškega Greenpeacea so v znak protesta proti uvozu ruske nafte priklenili čoln na ruski naftni tanker, je po poročanju nemške tiskovne agencije danes sporočila okoljevarstvena organizacija. Kot je norveška organizacija zapisala na spletni strani, je bil njihov cilj preprečiti uvoz več tisoč ton nafte v norveška pristanišča. Več aktivistov, ki je s treh čolnov in kajakov držalo transparente z napisoma "stop poganjanju vojne" in "nafta poganja vojno", je pozvalo norveško vlado, da preneha uvažati ruska fosilna goriva.

Greenpeace je pozval tudi podjetje Esso, ki skrbi za transport, da odstopi od pogodb z Rusijo. "Šokiran sem, da Norveška ponuja pristanišča za rusko nafto, ko vemo, da to financira Putinovo vojno," je po poročanju dpa dejal vodja norveška Greenpeacea Frode Pleym.

Ruske oblasti so danes 40 nemških diplomatov razglasile za "persono non grata" in odredile njihov izgon. O tem so že obvestile nemškega veleposlanika v Moskvi in mu pri tem izročile tudi protestno pismo proti neprijazni politiki Berlina, v katerem so ponovno obsodili izgon 40 ruskih diplomatov v začetku aprila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Število izgnanih diplomatov naj bi predstavljalo približno tretjino celotnega nemškega diplomatskega osebja v Rusiji. Nemška stran je takšen odziv sicer pričakovala, vse odkar je Berlin nedavno za persono non grata razglasil 40 ruskih diplomatov, ki naj bi v Nemčiji delovali kot vohuni.

Odločitev ruskih oblasti bo verjetno prizadela več kot 100 Nemcev, saj bodo primorani državo zapustiti tudi sorodniki diplomatov. Hkrati pa nemške oblasti pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh potrebno občutno zmanjšati obseg storitev nemških predstavništev, vključno s konzulati zunaj glavnega mesta Moskve. Nemško veleposlaništvo je namreč največje med predstavništvi držav EU v Moskvi.

Ukrajinska stran z Rusi ni dosegla dogovora o vzpostavitvi koridorja. Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je za BBC dejala, da so obljube Rusije o prekinitvi ognja in koridorjih slišali že velikokrat, da pa Rusija ni še nikoli izpolnila zavez.

Za civiliste je zahtevala varnostna zagotovila, ki naj jih Moskva v pisni obliki zagotovi generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu. Ta bo sicer v torek obiskal Moskvo.

Papež Frančišek je v nedeljo, ko so pravoslavni kristjani praznovali veliko noč, vodjo ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila pozval k skupnim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Naj Sveti Duh spremeni naša srca in nas spremeni v mirovnike, še posebej v primeru Ukrajine, ki je razdejana zaradi vojne" je papež v ruščini zapisal patriarhu Kirilu. Dodal je tudi, da ljudje v Ukrajini iščejo "novo zoro", ki bi pripeljala do konca vojne.

Guverner doneške regije Pavlo Kirilenko je potrdil, da je v ruskem obstreljevanju v nedeljo umrlo pet ljudi, od tega dva otroka, stara pet in 14 let. Še trije ljudje pa so izgubili življenje v Harkovu, navaja BBC.

Aktivisti človekoljubne organizacije Greenpeace so želeli preprečiti tankerju, da bi rusko nafto dostavil Norveški, piše Reuters. V znak nasprotovanja vojni v Ukrajini so se aktivisti z manjšim čolnom priklenili na večje plovilo. Tanker Ust Luga je trenutno zasidran blizu terminala podjetja Exxon Mobil okoli 70 kilometrov južneje od norveške prestolnice Oslo. Vodja norveškega Greenpeacea Frode Pleym je povedal, da "nafta ni le temelj podnebne krize, temveč tudi vojn in konfliktov." Okoljevarstveniki so med drugim pozvali, naj Esso (enota Exxon Mobila) odpove pogodbe, ki predvidevajo uvoz fosilnih goriv iz Rusije.

Right now‼️ Activists from Greenpeace are blocking the oil tanker Ust Luga, preventing it from offloading thousands of tonnes of Russian oil into the port.

The action takes place in the Oslo Fjord, by Slagentangen port owned by Esso, a Norwegian subsidiary of ExxonMobil. pic.twitter.com/19lLkoGF2j

— Greenpeace Norge (@GreenpeaceNorge) April 25, 2022

Skupni izdatki za vojsko v svetu so v letu 2021 zrasli še sedmo leto zapored in so prvič presegli 2.000 milijard ameriških dolarjev, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Stockholmski mednarodni raziskovalni mirovni inštitut (Sipri).  "Kljub gospodarski škodi zaradi pandemije covida-19 je svetovno trošenje za vojsko doseglo rekordne ravni," je dejal raziskovalec Siprija Diego Lopes da Silva. Skupno je bilo po izračunih Siprija v letu 2021 za vojaške izdatke namenjenih 2.113 milijard ameriških dolarjev (1.987 milijard evrov). V primerjavi z letom 2020 so ti izdatki v absolutnem smislu zrasli za 6,1 odstotka.

Na vrhu razpredelnice držav po izdatkih še vedno ostajajo ZDA, ki so v letu 2021 vojski namenile 745 milijard evrov. Sledijo Kitajska, Indija, Združeno kraljestvo in Rusija. Ta peterica držav je skupno odgovorna za 62 odstotkov vseh svetovnih vojaških izdatkov v letu 2021.