Voditelji držav, ki so vključene v pobudo Brdo-Brioni, so v Skopju s konstruktivnimi pogovori prišli do skupne deklaracije. Kaj so poudarili?
Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so danes na srečanju v Skopju izrazili zadovoljstvo s konstruktivnimi pogovori, ki so se končali s skupno deklaracijo. Največ pozornosti so namenili približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji in se tudi na tem področju osredotočili na teme, ki združujejo.
Vrh pobude Brdo-Brioni je gostila predsednica Nataša Pirc Musar skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim.
Pirc Musar je na novinarski konferenci po srečanju, ki se je začela z enourno zamudo, izrazila zadovoljstvo s konstruktivno razpravo. Ta je po njenih besedah potekala odprto in v mirnem tonu.
Dobro ozračje na srečanju je izpostavil tudi hrvaški predsednik Milanović. Poudaril je, da so se pogovarjali o “temah, ki združujejo, o tistih, ki še niso rešene, pa ne, ker so izkušnje pokazale, da je to kontraproduktivno in celo škodljivo”. Podobno je menila Pirc Musar in dejala, da je kot predsednica, ki je bila primarno odgovorna za vsebino, želela poudariti “vsebine, ki nas ne ločujejo, ampak vsebine, ki nas združujejo”.
Pojasnila je, da so bile tema pogovorov tudi podnebne spremembe in problematika mladih, največ pozornosti pa so posvetili približevanju EU. Ob tem je zagotovila, da Slovenija podpira vse države Zahodnega Balkana pri procesu približevanja EU in da je vedno pripravljena pomagati. “Pomembno je, da smo na Blejskem strateškem forumu dobili bolj oprijemljiv časovni okvir. EU pri tem ne sme držati fige v žepu, na državah regije pa je sedaj, da v ta časovni okvir ustrezno umestijo vse potrebne reforme ter jih tudi izvedejo,” je proces komentirala predsednica republike.
Milanović je medtem ocenil, da bi Slovenija in Hrvaška pri evropskih integracijah tega dela Evrope lahko pomagali še bolj, a imata državi na žalost omejena sredstva.
“Nobena pot ni lahka”
Pirc Musar je poudarila še, da je težav pri približevanju držav Zahodnega Balkana EU veliko in da ni lahke poti. Obenem je izpostavila, da je bil zaključek srečanja “ne manj, ampak več Evrope, tudi več Evrope v tej regiji”.
Ob koncu je izrazila veselje, da so člani pobude uskladili besedilo deklaracije, ki so jo usklajevali pred samim srečanjem v Skopju in jo na koncu soglasno sprejeli. V njej so voditelji poudarili ključen pomen pospešitve procesa vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU. Izpostavili so tudi potrebo po prilagajanju posledicam podnebnih sprememb ter po pogovorih o ukrepih za zagotavljanje vitalnosti družb z ohranjanjem mladih v regiji.
Pojasnila je, da bo deklaraciji sledil tudi akcijski načrt. “V minulih letih so bile sprejete neke deklaracije, zaveze, letos pa smo se odločili, da naj deklaraciji sledi akcijski načrt,” je izjavila. Del akcijskega načrta bosta po njenih besedah tudi vstop Zahodnega Balkana v območje brezplačnega mobilnega gostovanja in pridružitev držav Zahodnega Balkana mehanizmu EU za civilno zaščito.
Pirc Musar je napovedala tudi nadaljevanje procesa Brdo-Brioni in sporočila, da sta se za organizacijo srečanja prijavili dve državi. O tem, katera ga bo gostila, se bodo odločili naslednji mesec.
Predsednica republike se bo danes ob robu vrha na dvostranskem srečanju sestala še s kosovsko predsednico in vsemi tremi člani predsedstva BiH.
Letošnjega vrha so se poleg predsednikov Slovenije, Hrvaške in Severne Makedonije udeležili še predsednik Albanije Bajram Begaj, člani predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, predsednik Črne gore Jakov Milatović, kosovska predsednica Vjosa Osmani in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Srečanja v okviru pobude, ki jo je leta 2010 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor takrat še kot premier sprožil Borut Pahor, so od leta 2013 potekala vsako leto. Približno polovico srečanj, tudi lansko, je gostila Slovenija.
Namen procesa Brdo-Brioni je pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije. Med državami v regiji Kosovo edini še nima statusa kandidatke za članstvo v EU, Srbija in Črna gora sta pri pogajanjih o vstopu v EU najdlje, medtem ko sta Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja začeli lani poleti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje