V Slovenijo je na delovni obisk prispel predsednik Evropskega sveta Charles Michel. S premierjem Robertom Golobom sta na gradu Strmol spregovorila o temah decembrskega vrha EU in torkovega vrha EU-Zahodni Balkan. V ospredju pogovorov so bili energetika, migracije, ruska agresija na Ukrajino ter širitvena politika EU s poudarkom na Zahodnem Balkanu.
Premier Robert Golob je prvič gostil predsednika Evropskega sveta Charles Michel. Osrednjo pozornost sta namenila energetski krizi, saj je, kot je po srečanju izpostavil Golob, od tega vprašanja odvisno marsikaj: tako ohranjanje enotnosti EU kot konkurenčnost evropske industrije in to, kako bo evropsko prebivalstvo ocenjevalo delo institucij EU.
Michel se je strinjal, da gre za “osrednje vprašanje, ki znova postavlja na preizkus EU”, kako bo sposobna zaščititi podjetja in državljane pred energetskimi šoki.
Golob je sicer na novinarski konferenci na gradu Strmol po prvem delu pogovorov odgovarjal tudi na vprašanje, zakaj še vedno ni podpisan solidarnostni sporazum o dobavi plina s Hrvaško. Podpis na ravni ministrov se napoveduje že nekaj časa, a za zdaj do njega ni prišlo; neuradno zaradi Hrvaške, ki naj bi želela podpis na ravni premierjev.
Golob je v odgovoru poudaril, da ti sporazumi niso več ključni, saj solidarnost med članicami EU velja že avtomatsko, če pa že, sta za Slovenijo pomembna sporazuma z Italijo in tudi Avstrijo, medtem ko sta sporazuma z Madžarsko in Hrvaško “razvojne narave” in se nam z njima nikamor ne mudi. Morebitnega obiska na Hrvaškem pri tem ni omenil.
Kakšna bo usoda statusa kandidatke za BiH?
Michel in Golob sta se pogovarjala tudi o BiH in njenem statusu kandidatke za članstvo v EU. Michel je napovedal razpravo o tej temi na ministrski ravni in dodal, da bo morda tema uvrščena tudi na zasedanje Evropskega sveta 15. decembra. “Ne morem napovedati, kakšna bo odločitev, bo pa to trenutek resnice, saj se bodo morale glede vprašanja izreči vse članice,” je dejal po današnjem srečanju.
Slovenski premier Golob je ponovil trdno podporo Slovenije čimprejšnjemu statusu kandidatke za članstvo BiH. Kot je dodal, ostajajo “zmerni optimisti, da bi lahko do te odločitve prišlo že na ministrski ravni” 13. decembra, sicer pa bo Slovenija to vprašanje sprožila na Evropskem svetu dva dni kasneje.
Pomembna tema so bile poleg tega migracije in približevanje Zahodnega Balkana EU v luči torkovega vrha EU-zahodni Balkan v Tirani. Michel je dejal, da želijo na jutrišnjem vrhu priti do skupne deklaracije ter Zahodni Balkan še bolj povezati z EU. Kot je zatrdil, bo na dnevnem redu tudi vprašanje statusa kandidatke Bosne in Hercegovine.
Dotaknila sta se tudi povečanih migracij in izpostavila predvsem nujnost harmonizacije viznih režimov držav na Zahodnem Balkanu z EU. Michel je menil, da je neusklajenost vizumske politike eden od razlogov za rast migracij, po mnenju Goloba pa bi to težavo lahko rešila prav pospešena integracija Zahodnega Balkana v EU.
Golob je še dejal, da se je o migracijah v petek pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Poudaril je, da Slovenija ne more z ograjo ali z žico na meji niti z vojsko ali policijo preprečiti migracij, lahko pa s sodelovanjem v multilateralnih prizadevanjih ali s sosedami prispeva, da bo problem migracij manjši.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje