Pri sosedih prvič potrdili afriško prašičjo kugo pri domačih prašičih

Na Madžarskem so potrdili prvi primer afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih, je sporočila Uprava za varno, hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Bolezen so potrdili v reji s slabimi tri tisoč prašiči na severovzhodu države ob meji z Romunijo. Okužena farma je na območju, kjer že veljajo omejitve zaradi pojavov APK pri divjih prašičih.

Pristojne službe na madžarski farmi že izvajajo ukrepe za omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni, kot so pokončanje živali, čiščenje, dezinfekcija, vzpostavitev zaščitnega in ogroženega območja.

Poteka tudi epidemiološko poizvedovanje za ugotovitev možnih poti vnosa oziroma širjenja bolezni.

Previdnost velja tudi za slovenske rejce

Uprava zaradi situacije v soseščini tudi slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju varnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo.

V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska in podobno) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja.

Iz držav z APK ne prinašajte izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev

Obenem UVHVVR lovce in potnike poziva k veliki previdnosti pri potovanjih na Madžarsko. Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.

Vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, pa medtem opozarja, naj s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitnih ostankov hrane, prinesenih s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

Stopnja ogroženosti zaradi širjenja APK je v EU trenutno zelo visoka. Bolezen v Sloveniji sicer še ni bila ugotovljena, a predstavlja njeno širjenje v sosednjih državah vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji, je še zapisala uprava.

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.