Po štiridesetih letih oživili komunistični megaprojekt, ki bo povezal Črno morje z Jadranom

V Bolgariji se po več kot štirih desetletjih nadaljuje gradnja železniškega predora Lozarevo, enega velikih infrastrukturnih projektov iz časa socializma. Predor pod Staro planino je del širšega evropskega koridorja, ki naj bi Črno morje povezal z Jadranom.
V Bolgariji bodo nadaljevali gradnjo železniškega predora Lozarevo, projekta, ki so ga zastavili že pred približno štiridesetimi leti, nato pa je po nesrečah, političnih spremembah in pomanjkanju denarja za več desetletij zastal.
Predor Lozarevo, dolg 2.774 metrov, leži pod obronki Stare planine in je del železniške povezave Sindel–Karnobat. Po navedbah bolgarskega ministrstva za promet gre za najdaljši dvotirni železniški predor na Balkanu. Velik del predora je po poročanju bolgarskih medijev izkopan, gradbenike naj bi čakalo še 90 metrov izkopa, nato bo predor z obeh strani povezan.
Napredek pri projektu si je aprila ogledal tudi namestnik bolgarskega ministra za promet Murad Türk. Kot so sporočili z ministrstva, dela potekajo z obeh strani predora, najzahtevnejši del pa je prav območje, kjer so geološke razmere še posebej zapletene.
Projekt iz časa trdega komunizma

Zgodba predora Lozarevo sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je Bolgarija sprejela odločitev o podvojitvi tirov in elektrifikaciji železniške proge Karnobat–Sindel. Gradnja predora se je začela leta 1987, a projekt je že na začetku naletel na številne ovire.
Po pojasnilih inženirja Petka Jankova, enega od strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu, so gradnjo spremljale resne težave. Neustrezne geološke raziskave, spremembe načrtov in slabo izvedeni izkopi naj bi povzročili več večjih nesreč, med drugim tudi množično zrušitev dela predora.
Do konca osemdesetih let so zgradili približno 1.700 metrov od predvidenih skoraj 2.800 metrov predorske cevi. Po padcu komunističnega režima leta 1989 in pomanjkanju denarja v naslednjih letih je projekt dokončno obstal.
Zarjavela oprema stala desetletja
Predor je nato desetletja sameval. Po enem od zrušenj je bilo območje opuščeno, na gradbišču pa je ostala tudi draga oprema za izkopavanje. Ko so se delavci po skoraj štirih desetletjih vrnili, je bila po navedbah podjetja GBS Global Construction oprema še vedno tam, vendar zarjavela in praktično neuporabna.
Projekt so znova zagnali leta 2023, sama gradbena dela pa so stekla konec leta 2024. Financiranje dokončanja predora je bilo vključeno v program Prometna povezanost 2021–2027, pri čemer Bolgarija uporablja sredstva evropske kohezijske politike.
Pogodba za dokončanje predora Lozarevo je vredna približno 51 milijonov evrov brez DDV. Dela izvaja konzorcij Reil Sever – Jug 2023, v katerem sodelujeta GBS Global Construction in Evolution. Ločen, približno 49,7 milijona evrov vreden posel se nanaša na podvojitev in elektrifikacijo odseka Lozarevo–Prilep.
Del širšega evropskega koridorja

Predor Lozarevo je pomemben zaradi svoje strateške lege. Je del železniškega koridorja št. 8, ki naj bi povezal Črno morje z italijanskim pristaniščem Brindisi na Jadranu. Trasa poteka čez Bolgarijo, Severno Makedonijo in Albanijo.
Za Bolgarijo je projekt pomemben predvsem zaradi hitrejše železniške povezave med Burgasom in Varno, dvema ključnima mestoma ob Črnem morju.
Gradbinci uporabljajo novo avstrijsko metodo gradnje predorov, ki omogoča sprotno prilagajanje geološkim razmeram. Projekt vključuje dokončanje približno tisoč metrov predora, od tega naj bi 790 metrov izkopali z omenjeno metodo, 210 metrov pa z odprtim izkopom. Zgrajena bo tudi skoraj 1,9 kilometra dolga evakuacijska galerija.
Po besedah izvajalcev so dela zaradi zahtevnih razmer počasna in natančna. Če ne bo novih geoloških presenečenj, naj bi predor dokončali do konca leta 2027.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje