Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zadnjič pred evropskimi volitvami, ki bodo junija prihodnje leto, pred poslanci v Evropskem parlamentu spregovorila o stanju v Evropski uniji. V približno enournem letnem govoru je govorila o različnih temah – od gospodarskih do geopolitičnih, posebno pozornost pa je namenila širitvi Unije, vprašanju, ki je še posebej relevantno za države Zahodnega Balkana.
Evropske volitve prihodnje leto bodo priložnost za refleksijo, za vprašanje, kakšno prihodnost, kakšno Evropo si volilci želijo, je v uvodu svojega nagovora o stanju Unije v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med volilci, ki bodo oddali svoj glas, bo tudi veliko takih, ki bodo volili prvič. Tudi pri teh mladih volilcih, tako von der Leyen, je videti “gorečo željo, da se “izgradi nekaj boljšega”, da mora v času negotovosti Evropa ponovno odgovoriti na “klic zgodovine”.
Von der Leyen je izpostavila, da je bilo v minulih štirih letih uresničenih več kot 90 odstotkov političnega programa.
1. EU bo preiskovala kitajske subvencije za električna vozila
Ursula von der Leyen je prvi del nagovora posvetila realnosti podnebnih sprememb, katerih posledice je to poletje občutil dobršen del Evrope. To poletje je bilo v Evropi najtoplejše v zgodovini merjenja, Španijo in Grčijo so zajeli siloviti gozdni požari, sledile so poplave, “kaos in masaker ekstremnega vremena od Slovenije do Bolgarije in po Uniji – to je realnost planeta, ki vre”. Kot temelj boja Unije zoper podnebne spremembe in njihove posledice je navedla evropski zeleni dogovor oziroma zeleno tranzicijo.
Eden od pomembnih elementov prihodnosti so po besedah von der Leyen električni avtomobili, pri čemer pa težave na tržiščih predstavljajo cenejši kitajski električni avtomobili, katerih proizvodnjo subvencionira država. Unija, je napovedala, ob tem ne bo stala križem rok. “Danes Komisija sproža protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki prihajajo iz Kitajske,” je najavila von der Leyen.
Poudarila je še, da se mora EU sicer braniti pred nepravičnimi praksami, vendar pa mora ohraniti tudi odprte kanale za dialog s Kitajsko. Obstajajo namreč tudi področja, pri katerih je treba sodelovati. “Treba je zmanjšati tveganja, ne pa prekiniti odnosov. To bo moj pristop v odnosu do kitajskega vodstva na vrhu EU – Kitajska, ki bo še letos,” je poudarila.
Električni MG Mulan na testni vožnji v Šanghaju (Foto: PROFIMEDIA)
Konkurenčnost je, tako von der Leyen, zelo pomembna oziroma ključna. Po njenih besedah je treba preučiti, kako bo EU ostala konkurenčna ob prehodu na industrijo brez izpustov. “Zato sem enega največjih evropskih strokovnjakov na področju ekonomije Maria Draghija pozvala, naj pripravi poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti.”
Med izzivi, s katerimi se sooča evropska industrija, je sicer naštela: primanjkljaj (ustrezno usposobljene) delovne sile, inflacijo in poslovno okolje za podjetja, ki da jih pogosto ovirajo dolgotrajni in zapleteni administrativni postopki. V luči tega je napovedala imenovanje odposlanca Unije za majhna in srednje velika podjetja, ki bo poročal njej.
Von der Leyen v svojem govoru ni izpustila niti umetne inteligence. Poudarila je, da se ne sme podcenjevati resnih groženj, ki jih ta predstavlja. Opozorila je: “Naš čas, da odgovorno usmerimo to tehnologijo, se izteka.”
2. “Migracije je treba ustrezno upravljati”
“Pokažimo, da Evropa zna in zmore migracije upravljati učinkovito in sočutno,” je pozvala Ursula von der Leyen. Spregovorila je o paktu o azilu in migracijah, za katerega imajo države Unije in Evropski parlament zgodovinsko priložnost, da ga dosežejo. S paktom se, tako von der Leyen, vzpostavlja novo ravnovesje med zaščito meja in zaščito ljudi, med suverenostjo in solidarnostjo ter med varnostjo in človečnostjo. Med drugim je kot velik problem izpostavila tihotapce, ki ljudi v stiskah spravljajo v nevarne situacije.
Foto: PROFIMEDIA
Von der Leyen se je prav tako zahvalila Bolgariji in Romuniji, ki sta po njenih besedah predlagali rešitve na področju azila in vračanja ter sta dokazali, da sta resnično del schengenskega prostora. “Ne odlašajmo več, dovolimo, da se pridružita tudi ti državi,” je pozvala.
Predsednica Komisije je izpostavila tudi dogajanje na afriški celini. Poudarila je, da bo EU vselej pripravljena pomagati državam, kot sta Libija in Maroko, ki sta ju v teh dneh prizadeli hudi naravni nesreči. Spregovorila pa je tudi o območju Sahela, kjer vlada izjemna revščina, tamkajšnja tla pa so plodna za vzpon terorizma. Po njenih besedah se s tamkajšnjimi okoliščinami okorišča Rusija, Unija pa da bo še naprej sodelovala z mednarodnimi organizacijami in legitimnimi vladami.
Nagovor Ursule von der Leyen v Evropskem parlamentu (Foto: Yves Herman/REUTERS)
Skupaj z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josepom Borrellom si “bomo prizadevali za nov strateški pristop, ki ga bomo nadaljevali na naslednjem srečanju med EU in Afriško unijo”.
3. Spreminjanje evropskih pogodb pred širitvijo ni potrebno
Končanje Unije je v “našem strateškem in varnostnem interesu”, je širitev komentirala von der Leyen in ocenila, da temeljnih evropskih konvencij oziroma pogodb ni treba spreminjati pred širitvijo. “Ne moremo in ne smemo čakati na spremembo pogodbe, da bi izvedli širitev. Unija je lahko na širitev pripravljena hitreje,” je poudarila.
Bodo pa v Bruslju, kot je napovedala, pregledali posamezne politike, da se ugotovi, kako jih prilagoditi, da bodo delovale tudi po tem, ko se bodo Uniji pridružile nove članice. “Razmisliti bomo morali o tem, kako bodo delovale naše institucije – kako bosta delovala Parlament in Komisija.” Po njenih besedah pa je prav tako treba opraviti tudi razpravo o prihodnosti evropskega proračuna, predvsem kaj se bo financiralo iz njega in kako bo to potekalo, pa tudi kako bo financiran sam proračun.
Ursula von der Leyen (Foto: Yves Herman/REUTERS)
Von der Leyen je Ukrajini, Moldaviji in državam Zahodnega Balkana zagotovila, da je njihova prihodnost v Uniji, vendar pa je ob tem poudarila, da je širitev proces, ki temelji na dosežkih. Povedala je, da bodo sodelovanje pri poročanju o stanju pravne države odprli tudi za tiste države pristopnice, ki bodo pokazale voljo, da še hitreje napredujejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!