V okviru mednarodne preiskave domnevne kriminalne združbe, ki naj bi z goljufijo odtujila 600 milijonov evrov italijanskih sredstev iz sklada EU za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19, je policija v Italiji, Avstriji, Romuniji in na Slovaškem prijela 22 osumljencev, je sporočilo evropsko javno tožilstvo (EPPO).
EPPO, ki vodi preiskavo, je na svoji spletni strani sporočilo, da je policija v omenjenih štirih članicah Evropske unije danes izvedla tudi več deset hišnih preiskav na domovih osumljencev in v več podjetjih. Osem osumljencev je sedaj v priporu, 14 pa v hišnem priporu.
V Italiji pa je finančna policija zamrznila premoženje v vrednosti več kot 600 milijonov evrov. Po poročanju spletnega portala Politico je zasegla tudi stanovanja, vile, kriptovalute, prestižne ure Rolex, zlato in nakit, pa tudi več luksuznih avtomobilov znamk Lamborghini, Porsche in Audi.
Hišne preiskave in aretacije je policija izvedla v okviru preiskave kriminalne združbe, ki je osumljena, da je med letoma 2021 in 2023 organizirala goljufivo shemo za pridobitev italijanskih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost (RRF). Vzpostavila ga je Evropska komisija za pomoč državam članicam pri okrevanju gospodarstev in blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19.
Člani združbe so osumljeni, da so se s fiktivnimi podjetji potegovali za nepovratna sredstva, ki so bila namenjena za podporo digitalizacije, inovacij in konkurenčnosti malih in srednje velikih italijanskih podjetij. V ta namen so ponaredili vse potrebne dokumente.
Po ugotovitvah italijanske finančne policije so prek zapletene mreže fiktivnih podjetij, ki so jih ustanovili v Italiji, Avstriji, na Slovaškem in v Romuniji prali visoke nezakonite dobičke.
Pri tem naj bi jim pomagala mreža računovodij, ponudnikov storitev in notarjev z izkušnjami pri pridobivanju javnih sredstev, tako da so v dveh letih uspešno pridobili 600 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz italijanskega nacionalnega načrta za okrevanje. Osumljenci so sredstva nakazali na svoje bančne račune v Avstriji, Romuniji in na Slovaškem takoj, ko so prejeli predplačila.
Za izvajanje goljufij, pranje denarja ter prikrivanje in zaščito nezakonitega poslovanja so uporabljali napredne tehnologije, kot so strežniki v oblaku v tujini, kriptovalute ter programsko opremo za umetno inteligenco.
Italija je sicer največja upravičenka sredstev iz omenjenega sklada EU, saj ima na voljo 191,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil.
Politico ob tem izpostavlja, da so se v zadnjem desetletju kriminalne združbe preusmerile s tradicionalnih virov dohodka, kot so izsiljevanja in ropi, k pridobivanju evropskih sredstev in subvencij, ki so donosnejši in zanesljivejši vir dohodka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje