Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes izrazil razumevanje za zaskrbljenost Turčije glede vprašanja pridružitve Finske in Švedske Severnoatlantskemu zavezništvu. Kot je dejal, je treba nasloviti "legitimne" pomisleke Ankare, ki je pomembna zaveznica. Vrha Nata v Madridu Stoltenberg ne vidi kot roka za odločitev o članstvu obeh držav.
“Nasloviti moramo varnostne pomisleke vseh zaveznic, vključno s pomisleki Turčije glede teroristične skupine PKK (Kurdske delavske stranke),” je dejal Jens Stoltenberg ob obisku na Finskem. Po njegovem so to upravičeni pomisleki, saj gre za “terorizem, za izvoz orožja”.
Ne smemo pozabiti, da nobena druga država Nata ni utrpela več terorističnih napadov kot Turčija. Je pomembna zaveznica, ki je igrala ključno vlogo v boju proti terorističnim skupinam, kot je teroristična milica Islamske države, sprejela je več beguncev kot katera koli druga članica Nata in je zelo pomembna pri podpori Ukrajini, je na novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm dejal prvi mož Nata.
Povedal je tudi, da so njegovi sodelavci še naprej v tesnem dialogu s predstavniki vseh treh držav, da bi obravnavali “legitimne pomisleke Turčije in pospešili pristop Finske in Švedske zavezništvu”, so sporočili iz Nata.
Good meeting with NATO Secretary General @jensstoltenberg ahead of the Kultaranta Talks. We talked about the war in Ukraine and Finland's NATO membership. pic.twitter.com/tnNWnHAVkR
— Sauli Niinistö (@niinisto) June 12, 2022
Spor s Turčijo skoraj mesec dni po tistem, ko sta Švedska in Finska vložili prošnjo za članstvo v Natu, tako ostaja nerešen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Državi sta po desetletjih nevtralne drže v luči ruske invazije na Ukrajino sredi maja zaprosili za članstvo v Natu. Začetek procesa pridružitve zavezništvu trenutno blokira Turčija, ki državama očita, da podpirata “teroristične organizacije”, kot je Kurdska delavska stranka (PKK), ki je v Turčiji prepovedana.
Stališče Turčije je Finsko presenetilo, vendar je v mednarodni politiki pomembno, da jemljemo to, kar ima nasprotna stran povedati, resno, je dejal finski predsednik Niinistö. To bodo storili v dialogu z Ankaro. “Upajmo, da bomo na koncu našli rešitev, ki bo zadovoljila vse,” je povedal.
Zdi se, da je zaskrbljenost Turčije usmerjena predvsem na Švedsko in manj na Finsko. Kljub temu je Niinistö izključil možnost, da bi Finska šla naprej sama brez švedskih sosedov. “Pravim, da je švedski cilj tudi naš cilj. To pomeni, da bomo šli z roko v roki,” je dejal po poročanju dpa.
Stoltenberg si želi, da bi se to vprašanje čim prej rešilo, da pa vrha Nata, ki bo konec tega meseca v Madridu, ne vidi kot roka za odobritev kandidatur za članstvo Švedske in Finske v zavezništvu. “Vrh v Madridu nikdar ni bil rok,” je zatrdil.
Stoltenberg je ob tem ponovil, da je za Nato pomembna varnost Finske in Švedske, pri čemer je spomnil, da so številne zaveznice že jasno izrazile svojo zavezanost varnosti obeh držav, Nato pa ostaja pozoren s povečano prisotnostjo v regiji in več vojaškimi vajami.
Po Finski bo Stoltenberg v ponedeljek obiskal še Švedsko, kjer se bo srečal s premierko Magdaleno Andersson in predstavniki švedske vlade.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje