Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek v telefonskem pogovoru s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom uhajanje plina na plinovodih Severni tok označil za mednarodni terorizem. Ruske oblasti menijo, da za sabotažo plinovodov stojijo ZDA. Turški predsednik je medtem Putina pozval k zmanjšanju napetosti v Ukrajini.
“[Ruski predsednik Vladimir] Putin je v pogovoru s predsednikom Turčije Recepom Tayyipom Erdoganom podal oceno sabotaže, pravzaprav dejanja mednarodnega terorizma na plinovodih Severni tok 1 in 2,” so sporočili iz Kremlja. Da gre na plinovodih za teroristično dejanje, je pred tem opozoril tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Plinovoda Severni tok 1 in 2 sta v zadnjih mesecih v središču geopolitičnih napetosti, saj je Rusija – domnevno iz maščevanja zaradi sankcij Zahoda po invaziji na Ukrajino – zmanjšala oziroma celo prekinila dobavo plina v Evropo.
Mnogi na Zahodu so po eksplozijah na plinovodih v začetku tedna s prstom pokazali na Rusijo, Kremelj pa je obtožbe na račun vpletenosti v uhajanje plina nemudoma zavrnil kot “neumne in absurdne”. Na zahtevo Rusije se bo danes na to temo sestal Varnostni svet Združenih narodov.
Ruske oblasti so kot glavnega osumljenca sabotaže plinovodov izpostavile ZDA. “Očitno je, da imajo od eksplozij na plinovodu največjo korist ZDA,” je danes na srečanju z vodji obveščevalnih služb članic Skupnosti neodvisnih držav, ohlapni zvezi nekdanjih sovjetskih držav, dejal sekretar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev. Hkrati je Zahod obtožil, da je takoj po razkritju uhajanja plina začel kampanjo proti Rusiji. Meni, da bi bilo treba poglobiti sodelovanje obveščevalnih služb članic ter razkriti “naročnike in sostorilce zločina”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Norveška sprejela vojaško pomoč evropskih držav za zaščito naftnega in plinskega sektorja
Norveška, ki je sredi letošnjega leta postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi, je sprejela vojaško pomoč Francije, Nemčije in Velike Britanije za zaščito svojega naftnega in plinskega sektorja, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Store. “Z svojimi zavezniki se pogovarjamo, da bi povečali (vojaško) prisotnost v norveškem sektorju, in sprejeli smo nemški, francoski in britanski prispevek,” je na novinarski konferenci povedal norveški premier.
“Razumem, da so ljudje zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi jih lahko imele razmere v Baltskem morju, in da bi se kaj podobnega lahko zgodilo z naftnimi napravami,” je dejal Gahr Store in zatrdil, da za zdaj ni znakov, da bi bil norveški naftni sektor ogrožen. Iz Osla so sicer že v torek sporočili, da bodo zaradi domnevne sabotaže v Baltiku okrepili varnost svojih naftnih in plinskih objektov. Gahr Store je danes dejal, da sta bili v bližino naftnih ploščadi poslani dve plovili norveške obalne straže, območje pa naj bi bilo tudi pod nadzorom iz zraka.
Norveška ima sicer obsežno, skoraj 9000-kilometrsko mrežo plinovodov. Ta dolžina v grobem ustreza razdalji med Oslom in Bangkokom.
Nemška policija z vsemi razpoložljivimi sredstvi patruljira v Severnem in Baltskem morju, je danes sporočila nemška notranja ministrica Nancy Faeser. “Trenutne grožnje jemljemo resno in se varujemo,” je za nemški časnik Sueddeutsche Zeitung povedala Faeser ob domnevi, da so bili nedavni incidenti v Baltskem morju posledica sabotaže.
Uhajanje plina nevarnost za morsko življenje
Uhajanje plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju na štirih mestih sta povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, ki sta bili enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva, pa sta danes v izjavi, ki sta jo predložili Združenim narodom pred zasedanjem Varnostnega sveta, opozorili Švedska in Danska.
“Vse razpoložljive informacije kažejo, da so eksplozije posledica namernega dejanja,” sta navedli državi. Vendar vir eksplozij še naprej ni jasen, odgovornost pa zanikata tako Washington kot Moskva. “Moč eksplozij je bila izmerjena pri 2,3 oziroma 2,1 stopnje po Richterjevi lestvici, kar verjetno ustreza več sto kilogramom eksploziva,” sta skandinavski državi zapisali v sporočilu Varnostnemu svetu ZN. Ta se bo danes sešel na zahtevo Rusije.
Švedska in Danska sta opozorili še, da uhajanje plina predstavlja nevarnost za morsko življenje, v okolje pa se sproščajo toplogredni plini. Uhajanje bi se lahko nadaljevalo vsaj do nedelje.
Erdoganov poziv Putinu
Erdogan je medtem ruskega predsednika v četrtkovem pogovoru pozval k zmanjšanju napetosti v Ukrajini. Konkretne korake od Moskve pričakuje predvsem v zvezi z vprašanjem priključitve štirih ukrajinskih regij k Rusiji, je sporočilo turško ministrstvo za komunikacije.
Ukrajina in Zahod sta referendume o priključitvi Rusiji, ki so pred dnevi potekali na zasedenih območjih, označila za neveljavne in nelegalne, kritiziral jih je tudi Erdogan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
