Putinov prvi obisk na Kurilskih otokih sprožil oster protest Japonske

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes "prvič osebno obiskal Kurilske otoke", je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Na otok Iturup je prispel z bližnjega ruskega otoka Sahalin, kjer si je ogledal vojaške vaje ruske mornarice ter tovarno za predelavo rib Jasni in se pogovarjal z lokalnimi prebivalci v Južno-Sahalinsku.

V Tokiu so se na Putinov obisk ostro odzvali. Kurilske otoke si lastita tako Rusija kot Japonska, ki jih imenuje Severna ozemlja. "Ta obisk (...) je v nasprotju z doslednim stališčem Japonske glede Severnih ozemelj. Žali čustva japonskega ljudstva in je popolnoma nesprejemljiv," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izjavila japonska premierka Sanae Takaiči.

Poudarila je, da je Tokio pozval Moskvo, naj predsedniškega obiska ne organizira. "Ta obisk je še bolj zaostril japonsko javno nezadovoljstvo do Rusije in otežil izboljšanje odnosov," ki so že sicer napeti zaradi vojne v Ukrajini, je dodala.

Obisk je obsodil tudi zunanji minister Toshimitsu Motegi. "Severna ozemlja so neločljiv del japonskega ozemlja, tako zgodovinsko kot po mednarodnem pravu, in japonska vlada odločno protestira proti temu obisku," je dejal.

Ob tem je zunanje ministrstvo v Tokiu na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika na Japonskem. "Ko smo izvedeli, da je ruski predsednik Vladimir Putin 13. avgusta obiskal otok Etorofu (japonsko ime za Iturup), smo na zunanje ministrstvo poklicali ruskega veleposlanika na Japonskem Nikolaja Nozdreva in vložili odločen protest," je sporočilo ministrstvo.

Kremelj: Politika Tokia "meji na sovražno"

Rusija je danes očitke Japonske zavrnila kot neutemeljene. "Te izjave, ki jih štejemo za politično neprimerne, žaljive in seveda pravno neutemeljene, odločno zavračamo," je v izjavi za javnost dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Politiko Tokia je Zaharova označila za protirusko in dodala, da "meji na sovražno".

Zaharova je ob tem poudarila, da so bili Kurilski otoki ob koncu druge svetovne vojne v skladu s sporazumi zaveznikov in ustanovno listino ZN preneseni na Sovjetsko zvezo. "O ruski suverenosti in jurisdikciji nad otoki ni več nobenega dvoma," je dodala.

Odnosi med Japonsko in Rusijo so se poslabšali po začetku ruske ofenzive na Ukrajino leta 2022. Japonska se je pridružila državam G7, ki so sprejele sankcije proti Rusiji. Te je danes Putin označil za "neizzvane".

"Japonska je Rusijo označila za glavni vir groženj. Rad bi poudaril, da Japonski ne grozimo (...). Nasprotno, ima ozemeljske zahteve do naše države," je dejal Putin.

Spor, ki traja že desetletja

Rusija in Japonska sta zaradi Kurilskih otokov, ki ležijo med ruskim polotokom Kamčatka in japonskim otokom Hokaido, v sporu že več desetletij. Ob koncu druge svetovne vojne jih je zavzela tedanja Sovjetska zveza in še danes z njimi upravlja Rusija. Japonska otoke zahteva nazaj, saj da so že v 19. stoletju podpisali pogodbo, s katero so otoki prišli pod japonsko oblast. Zaradi spora glede teh otokov Rusija in Japonska po drugi svetovni vojni nista podpisali formalnega mirovnega sporazuma.

Po začetku ruske ofenzive na Ukrajino je Japonska zaostrila svoje stališče in prvič po letu 2003 izjavila, da je Rusija Kurilske otoke "nezakonito okupirala", poroča AFP. Od leta 2003 se je sicer japonska diplomacija izogibala uporabi izraza okupacija.

V Tokiu so v začetku avgusta izpostavili naraščajoča tveganja, ki jih za Japonsko predstavljajo Rusija, Kitajska in Severna Koreja. New York Times je julija poročal, da je Rusija Japonsko spremenila v "vohunsko gnezdo" in ključni vir sestavnih delov za orožje, ki ga potrebuje za vojno v Ukrajini.