Raziskovalci so izračunali, kako dolgo bo na Zemlji še mogoče življenje

Leta 1982 je znanstvenik James Lovelock ocenil, da bo fotosintetska biosfera - gre za območje, kjer rastline, alge in nekatere bakterije s pomočjo sončne svetlobe pretvarjajo ogljikov dioksid in vodo v kisik in organske snovi in s tem omogočajo preživetje skoraj vseh živih bitij - izginila čez približno 100 milijonov let. Najnovejša študija pa je pokazala, da bi lahko rastline preživele še 1,8 milijarde let, poroča nova.rs.

Raziskovalci so do podatkov, ki so bili objavljeni v znanstveni reviji JGR Atmospeheres, prišli z uporabo naprednih podnebnih modelov.

Po ocenah bi lahko zaradi intenzivnega sončnega sevanja, ki razkrojuje molekule vode, in nenadzorovanega segrevanja, zemlja svoje oceane izgubila čez približno dve milijardi let.

"Želeli smo pokazati, da bi lahko kompleksno rastlinsko življenje na Zemlji preživelo veliko dlje, kot so nakazovale prejšnje študije," je dejal soavtor študije in astrobiolog Jacob Haqq Misra.

Kako pomembna je fotosinteza?

Velik vpliv na obstoj življenja na Zemlji ima proces fotosinteze, v katerem rastline, alge in nekatere bakterije s pomočjo sončne svetlobe proizvajajo energijo. Med procesom se ogljikov dioksid in voda pretvorita v sladkor in kisik. Ta proces pa lahko uspe le, če sta količina ogljikovega dioksida (CO2) in temperatura ozračja primerna.

Z višanjem temperatur se učinkovitost fotosinteze manjša, na določeni točki pa se lahko tudi popolnoma ustavi. Ko bo temperatura Zemljinega ozračja narasla do te točke, bodo na njej izumrle skoraj vse oblike življenja.

Z 29 podnebnimi modeli ocenili prihodnost rastlinskega sveta.

V izvedeni študiji so znanstveniki uporabili 29 različnih podnebnih modelov, s katerimi so ocenili prihodnost rastlinskega sveta glede na različne pogoje.

Analizirali so dva skrajna primera. Prvi je preučeval scenarij, ko je temperatura ozračja previsoka za življenje, količina CO2 pa je še vedno stabilna. Drugi primer pa obravnava scenarij, ko je temperatura primerna, vendar je CO2 bistveno manj.

V preučevanju teh dveh scenarijev so raziskovalci simulirali vrsto možnih kombinacij sončnega sevanja in koncentracije CO2, kar jim je omogočilo, da so z modelom simulirali tudi, kaj bi se zgodilo, če bi Zemlja zelo učinkovito odstranjevala CO2 iz ozračja, ko se temperature dvignejo.

"Uporabili so tridimenzionalni model, ki je prikazal, da bi lahko zemeljsko podnebje ostalo primerno za rastlinsko življenje veliko dlje, kot so napovedali predhodni preprostejši modeli," je dejal planetarni znanstvenik Robert Graham z Univerze v Čikagu.

Po njegovem mnenju raziskava predstavlja pomemben korak naprej in kaže, kako so kompleksni ekosistemi veliko bolj odporni proti spremembam, ki jih povzroča sončno sevanje.

Astrobiolog Andrew Rushby kljub ugotovitvam opozarja, da je skoraj nemogoče napovedati, kako se bo rastlinsko življenje razvijalo v naslednji milijardi let. "Ne moremo vedeti, kakšne evolucijske prilagoditve bi lahko organizmi razvili kot odziv na naraščajoče sončno sevanje in zmanjševanje CO2 v atmosferi," je pojasnil.

Raziskave ne ponuja le nove slike prihodnosti našega planeta, temveč bi lahko bila koristna tudi pri iskanju življenja na drugih planetih. Znanstveniki nameravajo iste modele prilagoditi za preučevanje planetov zunaj Osončja. S tem bodo skušali ugotoviti, katere atmosferske razmere omogočajo dolgoročno preživetje.