Gladina reke Ren, enega največjih evropskih vodotokov in ene najpomembnejših evropskih plovnih poti, je tako nizka, da je nasedla tovorna ladja. Rečni promet je bil za nekaj časa popolnoma ustavljen. V avgustu od začetka meritev pretok Rena še nikoli ni bil tako majhen, ugotavljajo na švicarskem zveznem uradu za okolje.
Potem ko je na začetku poletja vode začelo zmanjkovati v največji italijanski reki Pad, zdaj zaradi suše vode zmanjkuje še v enem velikem evropskem vodotoku, v reki Ren, ki velja za eno najpomembnejših evropskih plovnih poti.
V sredo se je ladji, na kateri je bilo naloženih 1.660 ton tovora, pokvaril motor, zato je promet na reki za nekaj časa popolnoma zastal. Ladjo so nato odvlekli v približno 50 kilometrov oddaljeni Mainz, je poročal Deutsche Welle.
Promet na Renu je bil v zadnjih tednih močno oviran. Številne tovorne ladje sploh ne morejo pluti po reki, nekatere pa lahko prevažajo le četrtino svojega tovora, da ne bi nasedle. Povprečna globina reke v tem času leta bi morala biti okoli dva metra, navaja Reuters. A je zdaj na nekaterih mestih dosega manj kot meter. V mestu Kaub, kjer je ladja nasedla, je bila gladina vode v sredo pri pičlih 34 centimetrih, kar je le malo nad najnižjo predpisano mejo, ki še vedno omogoča plovbo ladij.
Polno naložene ladje sicer za plutje potrebujejo približno 1,5 metra globine. “Precejšen izziv nam predstavlja, da mesta z nizko globino preplujemo brez poškodb na ladji,” je pred dnevi za Reuters dejal kapitan ene od tovornih ladij Peter Claereboets.
Bodo poglabljali rečno strugo?
Ladjarji tako opozarjajo, da je treba rečno dno nujno poglobiti, sicer plovba po Renu kmalu ne bo več mogoča. S tem se strinja nemški minister za promet Volker Wissing, ki je ob tem napovedal, da bi rečno strugo, v kateri poteka plovba, lahko poglobili za 20 centimetrov do leta 2030. Projekt je ocenjen na 180 milijonov evrov, piše nemški časnik.
A na nasprotnem bregu stoji okoljski minister zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija Oliver Krischer, ki meni, da poglobitev plovnega kanala ne bo pomagala, če v reki ne bo več vode. Zavzel se je za druge rešitve, vključno z gradnjo ladij z manjšim ugrezom. “Ladjo moramo prilagoditi Renu in ne obratno,” je izjavil.
Letos se sicer v številnih državah spopadajo z nizkimi vodostaji. Gladina nekaterih najbolj znanih švicarskih jezer je po letošnjem sušnem letu v avgustu najnižja, odkar izvajajo meritve, so v sredo opozorili na švicarskem ministrstvu za okolje. Gre za Bodensko, Lugansko, Luzernsko in Walensko jezero, je poročala STA.
Michele Oberhansli z oddelka za hidrologijo švicarskega zveznega urada za okolje je povedala, da so gladine jezer v Švici nizke zlasti na osrednji planoti in v južnem delu Ticina, najjužnejšega kantona v državi. Kot je povedala, v avgustu od začetka meritev pretok rek Reuss in Ren še nikoli ni bil tako majhen. V nekaterih delih so zaradi suše iz globin Rena “pokukale” tudi mnoge smeti.
Hidrologinja je še ocenila, da bi moral dež v prihodnjih dneh nekoliko ublažiti nizko gladino in sušo, vendar še ne bo zadostoval za olajšanje razmer.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!