Rusi zasegajo tudi šolske učbenike: “Iskali so povsod, tudi po odtokih”

Svet 22. Maj. 202216:06 > 18:393 komentarji
Delite:
šola
Foto: PROFIMEDIA

Ko so konec aprila ob 6. uri zjutraj zamaskirani ruski vojaki razmetali Ninin dom na severovzhodu Ukrajine, niso iskali orožja. Iskali so njene ukrajinske učbenike.

Vojaki so v njenega moža in hčer namerili orožje, a 48-letnica je za CNN povedala, da je vedela, da so prišli ponjo. Verjame, da so jo videli kot sovražnico, ker je bila ravnateljica šole. “Iskali so povsod, tudi po odtokih in v zunanjem stranišču,” je pojasnila. “Našli so šolske učbenike in delovne zvezke za ukrajinski jezik.”

Nina ni edina, ki je to doživela. Ukrajinski uradniki pravijo, da so učitelji na novo okupiranih območjih države poročali o vse pogostejših primerih ustrahovanja, groženj in pritiska, naj se šolski program uskladi s prorusko retoriko. V vojni v Ukrajini je izobraževanje postalo žrtev konflikta – in potencialno bojišče v boju za nadzor nad državo.

Pred invazijo ruskih čet 24. februarja je bilo v šole po državi vpisanih 4,23 milijona učencev, kažejo podatki, ki jih je zbral ukrajinski inštitut za izobraževalno analitiko. Po začetku vojne pa je bilo na milijone šoloobveznih otrok notranje razseljenih ali pa so bili prisiljeni pobegniti v tujino s svojimi družinami.

Po preiskavi njenega doma je Nina povedala, da so ji vojaki, ki so jo prisilili govoriti rusko, dali minuto časa, da se obleče, in jo odpeljali v šolo. Ko so prispeli tja, so ji naročili, naj jim izroči učbenike zgodovine, in vprašali o šolskem učnem načrtu. “Prišli so z zahtevami, a so govorili zelo vljudno,” se je spominjala učiteljica. “Iz sefa so vzeli prenosni računalnik, ki sploh ni bil moj, ampak je bil prenosnik druge učiteljice, in dve zgodovinski knjigi za osmi razred.”

Povedala je, da so ji ugrabitelji na glavo nadeli črno kapuco, preden so jo posedli v vozilo in jo odpeljali na drugo lokacijo, kjer se je nadaljevalo njeno zaslišanje. “Spraševali so, kakšen je moj odnos do ‘vojaške operacije’, očitali so mi, da sem preveč domoljubna, preveč nacionalistična,” je povedala. “Vprašali so me, zakaj uporabljam ukrajinski jezik in zakaj hodim v ukrajinsko cerkev.”

Nina je dejala, da so Rusi želeli ponovno odpreti šolo, sama pa je trdila, da to ni varno za učence ali učitelje. “Ne vem, kako dolgo so me zadrževali, nisem imela občutka za čas, sedela sem v črni kapuci, odstranili so mi jo samo med zaslišanjem,” je nadaljevala Nina, katere priimek CNN iz varnostnih razlogov ni razkril.

Nato so jo izpustili – vendar so njeni ugrabitelji omenili, da vedo za njenega sina in hčerko. “To sem razumela kot grožnjo,” je dodala.

Nekaj dni pozneje – v strahu, da bi se ruske čete vrnile – sta Nina in njena družina pobegnili.

Rusko vmešavanje

Ninina izkušnja ni osamljen primer. Bolj kot se je konflikt stopnjeval, več je bilo poročil o grožnjah učiteljem v zasedenih regijah.

Ena od učiteljic je za CNN povedala, da so ruske enote ravnateljici njene šole ukazale, naj jim izroči vse učbenike ukrajinskega jezika in zgodovine, vendar je ravnateljica to zavrnila. Njeno stališče je bilo tako trdno, da so popustili in odšli praznih rok, je še povedala.

Nekateri učitelji so lahko nadaljevali pouk na spletu z uporabo virtualnih učilnic, ki so podobne tistim, vzpostavljenim med pandemijo covida-19. Za druge pa se je pouk ustavil, saj so spletne storitve motene, šole v bližini spopadov pa so bile prisiljene zapreti svoja vrata.

“Od začetka ruske invazije je bilo uničenih ali poškodovanih najmanj 1.570 izobraževalnih ustanov,” je v svojem nagovoru 2. maja dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. CNN ni neodvisno preveril predsednikovih trditev.

Ukrajina je Rusijo obtožila, da je 7. maja vrgla bombo na šolo v regiji Lugansk, kjer se je skrivalo 90 ljudi. Sergij Hajdaj, vodja območne vojaške uprave Lugansk, je dejal, da je bila stavba v napadu zrušena. Po nekaterih ocenah je umrlo šestdeset ljudi.

Državni ombudsman za izobraževanje Sergij Gorbačov je za CNN povedal, da je vlada od februarja od učiteljev, staršev in učencev v okupiranih regijah prejela več kot 100 poročil in pozivov k pomoči.

“Zaposleni v izobraževalnih ustanovah, ki so ostali v okupiranih območjih, tvegajo lastna življenja in zdravje in so izpostavljeni prisili, nasilju in pritiskom,” je dejal Gorbačov. “Znani so primeri ugrabitev vodij izobraževalnih organov in ravnateljev šol,” je dodal. Učitelji so prisiljeni delati v težkih razmerah, med drugim jim grozijo z orožjem, je še dejal.

Rusifikacija na okupiranih območjih

Ruske sile so poskušale ukrajinsko identiteto na novo okupiranih območjih izkoreniniti tudi v južni regiji Herson, je povedal Sergij Hlan, predstavnik regionalnega sveta, ki je v zadnjih tednih večkrat obtožil okupacijske enote, da grozijo učiteljem.

Hlan je dejal, da ruske sile napadajo vasi in izvajajo intenzivna iskanja ter izvajajo popis tistih, ki so ostali na teh območjih. Trdil je tudi, da so Rusi nakazali, da bodo pripeljali učitelje s Krima, ker se učitelji ne strinjajo z delom po ruskih programih. “Tistih nekaj učiteljev, ki se strinjajo z delom po novem programu, poznamo osebno in bodo za to kazensko odgovorni.”

Hlan je že prej opozoril, da so ravnateljem v mestu Kahovka konec aprila grozili. Lokalni novinarji poročajo, da naj bi “okupatorji” v kahovsko šolo namestili novega ravnatelja, potem ko naj bi bil prejšnji ravnatelj 11. maja ugrabljen.

Prizadevanja, da bi ukrajinski izobraževalni sistem prisilili, da se uskladi z ruskim, so podobna tistim za rusifikacijo na območjih, ki so jih v prejšnjih letih zavzeli ruske sile in separatisti, ki jih podpira Rusija. Ruski predsednik Vladimir Putin – čigar neutemeljene trditve o razširjenem zatiranju rusko govorečih v Ukrajini so bile izgovor za rusko invazijo 24. februarja – je v lastnih javnih izjavah jasno poudaril, da Ukrajine ne šteje za legitimno državo.

Oleg Ohredko je pedagoški veteran in analitik z več kot dvema desetletjema pedagoških izkušenj v Centru za državljansko vzgojo Almenda, organizaciji, ki je bila prvotno ustanovljena na Krimu in ki spremlja izobraževanje na okupiranih ozemljih. Za CNN je povedal, da je to strategija, ki ji je bil priča, potem ko je Rusija leta 2014 priključila Krim.

“Krim je postal eksperimentalno polje za Rusijo. Tu so začeli militarizacijo izobraževanja,” je pojasnil.

Dejal je, da so rusko propagando, ki spreminja zgodovinske dogodke, vnesli v šolski program na Krimu, kar je imelo zelo škodljiv učinek na tamkajšnje otroke.

“Ukrajina je bila popolnoma umaknjena iz šolskih učbenikov in vse je postalo zgodovina Rusije,” je pojasnil Ohredko. “Otroci v okupaciji so pod močnim vplivom izobraževalnega sistema, ki nenehno potrebuje sovražnika. Zdaj so sovražnice ZDA in Ukrajina. In ta sovražnost se začne med otroki pojavljati v obliki agresije.”

Dodal je še: “Tisti otroci, ki so se učili v šoli pred šestimi do osmimi leti – ko so bili stari med 11 in 13 let – se zdaj borijo proti Ukrajini. Državljani Ukrajine se na žalost borijo proti svoji državi.”

Ukrajinska opozicija

Za zdaj se številni učitelji na okupiranih območjih Ukrajine skušajo upreti ruskim poskusom spremembe šolskega načrta, saj se bojijo vpliva, ki bi ga lahko dolgoročno imele kakršnekoli spremembe na njihove učence.

V regiji Lugansk je Maria, učiteljica matematike in članica regionalne šolske uprave, za CNN povedala, da so zaposleni dobili ultimat, da poučujejo po ruskem programu. (Maria je psevdonim zaradi zaščite njene identitete.)

“Seveda smo jim rekli, da tega ne bomo počeli. Oni pa so odgovorili: ‘Bomo videli. Za vsakega imamo dosje.’ Strašno je,” je povedala Maria in dodala, da so jim pozneje po elektronski pošti poslali ruske učbenike s prošnjo, naj vsaj preberejo in se potem odločijo, saj je program res lep.

“Skušali so nas prepričati. A smo jim rekli, da tukaj nimamo interneta in nismo prejeli ničesar,” je pojasnila.

“Rekli so celo: Kakšna je razlika – zakaj je pomembno, ali učite v ukrajinščini ali ruščini? Poučujete matematiko – v kateremkoli jeziku je enako. To sem jim zamerila … in sem jim rekla, da njihova izobrazba, njihovi papirji niso nikjer priznani, otroci ne bodo mogli iti na univerze. Nato so mi odgovorili: Katere univerze? Za kaj? Potrebujemo delavce in vojake.”

Medtem ko se ruska invazija na Ukrajino nadaljuje, je Maria še vedno prestrašena, a obenem polna upanja.

“Bojimo se, da bodo šolam odvzeli opremo, na naši šoli imamo veliko novih stvari,” je povedala. “Čakamo, obupani, da pride naša vojska. Mislimo, da se bo to zgodilo kmalu.”

Avtorici:  Lauren Said-Moorhouse in Oleksandra Ochman/CNN

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar