Ukrajina naj bi proti Krimu izstrelila 17 dronov, od tega naj bi jih devet sestrelila zračna obramba, preostale pa naj bi ruske sile prestregle. V ukrajinskem obstreljevanju mesta Doneck v istoimenski regiji na vzhodu Ukrajine, ki ga zasedajo ruske sile, je bilo ubitih šest ljudi, 11 pa ranjenih, pa je danes sporočil vodja proruskih oblasti v regiji Denis Pušilin.
Ruska zračna obramba je danes preprečila nov ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na polotok Krim, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
“V jutranjih urah je bil preprečen poskus Kijeva, da bi s 17 brezpilotnimi letali izvedel teroristični napad na rusko ozemlje. Zračna obramba je uničila devet ukrajinskih dronov, še osem pa smo jih prestregli nad Črnim morjem in ozemljem Krima,” je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Guverner Sevastopola Mihail Razvožajev, ki ga je nastavila Moskva, je na Telegramu zapisal, da je zračna obramba v bližini mesta sestrelila pet dronov. Padajoči ostanki naj bi padli na dvorišče hiše in poškodovale eno osebo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Od začetka ukrajinske protiofenzive junija letos so se okrepili napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov in raket na ozemlje enostransko priključenega Krima in Rusije, vključno z Moskvo. Zadnji napad na Krim je Ukrajina izvedla v nedeljo, pri čemer je z vodenimi raketami napadla ladjedelnico. Po navedbah ruske strani je bila v napadu poškodovana ladja.
Ukrajina napadla tudi Doneck
“Šest ljudi je bilo ubitih, 11 pa ranjenih. Vsem ranjenim je zagotovljena zdravniška pomoč,” je na družbenih omrežjih zapisal vodja proruskih oblasti v regiji Denis Pušilin in dodal, da so bile v napadu poškodovane le civilne stavbe, vključno z uradom za delo in socialno varnost. Po njegovih besedah so ukrajinske sile na mesto izstrelile rakete dolgega dosega, ki so jih Kijevu zagotovile ZDA.
Ukrajinski mediji so medtem poročali, da je bil v napadu močno poškodovan center za usposabljanje operaterjev brezpilotnih letalnikov. Ukrajinska vojska navedb še ni komentirala.
“Sovražnikove ofenzivne akcije so bile neuspešne na območjih Stepove, Avdijivke in Tonenke v regiji Doneck, kjer so obrambne sile odbile več kot 20 napadov,” je v poročilu zapisala ukrajinska vojska, ki medtem nadaljuje z dolgotrajno ofenzivo v smeri mesta Melitopol v regiji Zaporožje.
Rusija dokončno odstopila od CFE
Rusija je danes sporočila, da je uradno odstopila od Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE).
Gre za enega ključnih sporazumov o varnosti na stari celini po hladni vojni, ki je določil omejitve glede vojaškega oboroževanja med državami Nata in takratnega Varšavskega pakta s ciljem zmanjšanja morebitnih konfliktov med stranema. Kot je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi, je bil opolnoči “zaključen postopek za odstop Rusije od pogodbe CFE”. S tem je pogodba, ki jo je Moskva preklicala že leta 2007, “končno postala zgodovina za Rusijo”, je dodalo ministrstvo po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Washington in Nato sta rusko potezo obsodila. “Zaradi ruskega umika od CFE in njenega nadaljevanja agresije proti članici CFE Ukrajini so se v temelju spremenile okoliščine, ki so države članice zavezovale k spoštovanju CFE. ZDA zaradi tega od 7. decembra odstopajo od pogodbe,” je sporočil svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan in dodal, da je bila odločitev sprejeta po posvetovanjih z zaveznicami v Natu.
Zveza Nato je v izjavi za javnost zapisala, da njene članice “nameravajo opustiti pogodbo, dokler bo to potrebno”. Tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller je sicer sporočil, da ruski umik od CFE nima praktičnih učinkov, saj da Moskva že od leta 2007 ne spoštuje določil pogodbe. “Njen umik od CFE pa izpostavlja spodkopavanje desetletij napredka pri vzpostavljanju preglednih in kooperativnih pristopov k evropski varnosti,” je sporočil Miller.
Pogodba CFE iz leta 1990, podpisana leto dni po padcu berlinskega zidu, je določila omejitve glede kategorij konvencionalne vojaške opreme, ki sta jo zveza Nato in takratni Varšavski pakt lahko namestila. Njen prvotni namen je bil zmanjšati vojaške zmogljivosti obeh strani na raven, ki bi onemogočala nenapovedan napad ali obsežno vojaško ofenzivo.
CFE je stopila v veljavo leta 1992 in določa, da nobena od podpisnic ne sme imeti svojih vojakov na ozemlju druge države podpisnice brez njenega privoljenja. Prav tako določa zgornjo mejo za namestitev težkega orožja v Evropi, kar vključuje bojne tanke, oklepnike, artilerijo, bojna letala in helikopterje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje