Si svet lahko oddahne, ker je prva ladja z ukrajinskim žitom na poti?

Svet 01. Avg 202220:43 > 02. Avg 2022 07:114 komentarji
Delite:
Ladja Razoni
Foto: Ukrajinsko ministrstvo za infrastrukturo via REUTERS

V ponedeljek je iz pristanišča v ukrajinskem črnomorskem mestu Odesa vendarle izplula prva ladja, natovorjena s koruzo. Odzivi mednarodne skupnosti so si enotni – gre za žarek upanja, ki pa sam po sebi še ne bo rešil prehranske krize.

Tovorna ladja z več kot 26.000 tonami koruze je v ponedeljek zjutraj zapustila ukrajinsko pristanišče Odesa in po podatkih Združenih narodov odpotovala v Libanon. Ladja se bo predvidoma v torek ustavila v Istanbulu, kjer jo bodo pregledale inšpekcijske službe.

Ladja Razoni pluje pod zastavo Sierre Leoneja. Meri 186 metrov in je široka 25 metrov. Njena maksimalna zmogljivost je 30.000 ton.

Direktor Svetovnega programa za hrano v Nemčiji Martin Frick je pozdravil odpremo prve pošiljke ukrajinskega žita po dogovoru, ki sta ga Moskva in Kijev sklenila prejšnji mesec. “To je vsekakor žarek upanja, videti ladjo, ki je po skoraj petih mesecih izplula iz pristanišča,” je za DW povedal Frick. “Mislim, da je še prezgodaj reči, da je krize konec … a z vsako ladjo, ki izpluje, upamo, da se bo vrnila normalnost.”

Tako Ukrajina kot Rusija sta veliki izvoznici pšenice in koruze, vendar so bile pošiljke iz Ukrajine blokirane od začetka invazije Moskve. Frick je dejal, da se je število hudo lačnih ljudi po svetu povečevalo že pred začetkom vojne. “Ko se je začela vojna v Ukrajini, je to število samo skokovito naraslo. Danes se bojimo, da lakota akutno ogroža 345 milijonov ljudi,” je še dejal v intervjuju za DW.

Namestnik ukrajinskega ministra za infrastrukturo Jurij Vaskov je za DW povedal, da pričakuje, da bo v naslednjih nekaj tednih ukrajinska pristanišča zapustilo še več ladij, natovorjenih z žitom. V treh pristaniščih v južni regiji Odesa čaka 16 plovil, ki so bila že pred začetkom vojne natovorjena z žitom. Načrt je, da odplujejo v naslednjih dveh tednih, še tri ladje pa bodo kmalu pripravljene na prevzem tovora.

Pošiljko je pozdravil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki se je zahvalil “zaveznici Turčiji za njeno ključno vlogo” pri posredovanju pri dogovoru, ki je omogočil pošiljko. Tako kot Nato je tudi Evropska komisija pozdravila izplutje ladje kot “prvi korak” v smeri blaženja svetovne prehranske krize. Tiskovni predstavnik Komisije, pristojen za zunanje zadeve, Peter Stano je poudaril, da EU še vedno pričakuje “implementacijo celotnega dogovora”.

V pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je odhod ladje iz Odese pozdravil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Macron je v uro in pol trajajočem telefonskem pogovoru Zelenskemu zagotovil še, da se bodo evropska prizadevanja za izvoz ukrajinskega žita po kopnem in po rekah nadaljevala, poroča CNN.

Odzval se je tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je dejal, da je “trgovska ladja Razoni naložena z dvema surovinama, ki ju v svetu primanjkuje: koruzo in upanjem”. Kot je dodal, je to upanje za milijone ljudi po vsem svetu, ki so odvisni od nemotenega delovanja ukrajinskih pristanišč, da bi lahko nahranili svoje družine.

Guterres je pohvalil delovanje skupnega centra za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju. V centru sodelujejo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN. Njihova glavna naloga je spremljanje varne plovbe ukrajinskih ladij z žitom po ustaljenih poteh in nadzor nad tovorom, da bi preprečili prevažanje orožja.

Kot je še zagotovil Guterres, si ZN vsak dan prizadevajo za pomoč prebivalcem Ukrajine in drugim, ki trpijo zaradi posledic konflikta po svetu.

Iz ZDA je novico o odplutju ladje iz Odese komentiral koordinator za strateško komuniciranje pri Svetu za nacionalno varnost John Kirby. “Upamo, da bo v prihodnjih dneh izplulo še več ladij, ki bodo napolnjene s kmetijskimi proizvodi, kot so žito, pšenica, sončnično olje in koruza, potovale naprej na svetovne trge. Rusija je seveda uporabila hrano kot orožje in od začetka krize blokira ukrajinska pristanišča. Pozivamo jih, naj izpolnijo njihove zaveze iz novega dogovor in z omogočanjem neoviranega izvoza proizvodov iz črnomorskih pristanišč zmanjšajo pomanjkanje hrane po vsem svetu. To bomo pozorno spremljali,” je opozoril Rusijo.

Kaj to pomeni za prehransko krizo?

Ena pošiljka zagotovo ne bo rešila prehranske krize, saj je 26.000 ton koruze le kaplja v morje glede na to, kaj bo na voljo za izvoz v naslednjih štirih mesecih. Približno 20 milijonov ton je že obtičalo v silosih v Ukrajini, od letošnje poletne žetve pa je moč pričakovati še do 60 milijonov ton. Če bi šlo vse po načrtih, bi lahko iz pristanišč v Odesi vsak mesec do novembra, ko se bosta Kijev in Moskva morala odločiti, ali bosta dogovor podaljšala, odpeljali od štiri do pet milijonov žita, piše Politico.

Več žita na trgu bi lahko pomenilo tudi stabilne oziroma celo nižje cene na svetovni ravni. Prav tako bi obnovitev izvoza Ukrajini prinesla nekaj prepotrebnega denarja. Če bi Kijev uspešno prodal 20 milinov ton žita, bi po besedah ministra za infrastrukturo Oleksandra Kubrakova pridobili vsaj milijardo dolarjev deviznih prihodkov. Izpraznitev silosov bi zmanjšala tudi pritisk na ukrajinske kmete, ki so imeli težave z iskanjem prostora za skladiščenje pridelkov.

A skrbi ostajajo: ukrajinski predsednik Zelenski je konec tedna opozoril, da bi lahko bila letošnja letina zaradi ruske invazije do dvakrat manjša.

Drugi, vključno z vodjo agencije ZN za razvoj kmetijstva, so poudarili, da je vojna v Ukrajini le en dejavnik, ki povzroča lakoto in revščino po vsem svetu. Druge dejavnike – vključno s pandemijo, dolgotrajnim pomanjkljivim vlaganjem v ruralna območja in ekstremnimi vremenskimi razmerami – je težje ublažiti.

Previsoki stroški gnojil, povezani z energetsko krizo, lahko prav tako ogrozijo prihodnjo letino, ne le v Ukrajini, temveč po vsem svetu, še piše Politico.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar