Predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan meni, da je brezpilotno letalo sinoči v Zagrebu strmoglavilo po naključju. "Mislim, da sta lokacija padca letala in sama smer leta zgolj naključje. Kar pa ne bi smelo biti naključje, je dejstvo, da letala ni nihče zaznal ali pa so ga radarski sistemi zaznali, pa niso ukrepali," meni obramboslovka.
Po zadnjih informacijah je sinoči v Zagrebu strmoglavilo brezpilotno letalo ruske proizvodnje Tupoljev Tu-141, ni pa še znano, ali je bilo v ruski ali ukrajinski lasti oziroma upravljanju. Svetovalec ukrajinskega ministra za obrambo Markijan Lubkivski je za Jutarnji.hr sicer dejal, da letalo ni ukrajinsko, rusko veleposlaništvo na Hrvaškem pa je navedlo, da je bilo letalo proizvedeno na ozemlju Ukrajine.
Po besedah hrvaškega predsednika Zorana Milanovića in premierja Andreja Plenkovića je letalo v hrvaški zračni prostor priletelo iz Ukrajine preko Romunije in Madžarske, in sicer s hitrostjo 700 kilometrov na uro. Nad Madžarsko naj bi letelo 40 minut, nad Hrvaško pa približno sedem.
Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan meni, da je izvidniško letalo sovjetske proizvodnje nekoliko zašlo in se nad Hrvaško ni znašlo namerno. “Brezpilotni letalniki so vnaprej programirani za polet. Lahko se zgodi, da uidejo izpod nadzora in to ni nič presenetljivega,” je pojasnila za N1.
“Mislim, da sta lokacija padca letala in sama smer leta zgolj naključje. Kar pa ne bi smelo biti naključje, je dejstvo, da letala ni nihče zaznal ali pa so ga radarski sistemi zaznali, pa niso ukrepali. To je zdaj najbolj vprašljivo v celotni zgodbi,” je poudarila. Kot pravi obramboslovka, je zdaj znano, od kod je letalo priletelo, kako in s kolikšno hitrostjo, kljub temu pa pravočasnega ukrepanja ni bilo.
Predstavnik zveze Nato je popoldan potrdil, da so v zavezništvu spremljali pot brezpilotnega letala, ki je sinoči strmoglavilo v Zagrebu.
“Retrospektivno gledano je res presenetljivo, kakšne informacije zdaj prihajajo. To ni majhno brezpilotno letalo, ki ga radarski sistemi ne bi zaznali,” je dejala. Juvan meni, da je zdaj najbolj pomembno vprašanje nadzora in varovanja zračnega prostora. “Očitno sistemi nadzora zračnega prostora ne funkcionirajo tako, kot bi morali,” je poudarila.
Kot pravi, je letalo letelo kar nekaj časa, nato pa mu je verjetno ravno nad Zagrebom zmanjkalo goriva in je tako na hrvaško ozemlje padlo po naključju. Konec koncev bi ga lahko zaneslo tudi preko Hrvaške in bi padlo nekje na bosanskem ozemlju. “Ozadja namerne uporabe brezpilotnega letala temu dogodku ne bi pripisovala,” pravi Juvan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje