V Dubaju se je podnebna konferenca COP28 začela s spodbudno novico. Predstavniki držav so potrdili odločitev o vzpostavitvi sklada za izgube in škode, ki bo namenjen za odpravljanje posledic podnebnih sprememb v najbolj prizadetih državah, ki so pogosto tudi med najrevnejšimi. Združeni arabski emirati in Nemčija bodo v sklad prispevali po 100 milijonov ameriških dolarjev, ZDA pa za zdaj veliko manj denarja.
Podnebna konferenca COP28 v Dubaju se je začela s spodbudno novico. Predstavniki držav so danes, na prvi dan dvotedenskih pogajanj, potrdili odločitev o vzpostavitvi sklada za izgube in škode, s tem pa poskrbeli za zgodovinski mejnik. Tudi prva vplačila v sklad so že prišla.
Dogovor o ustanovitvi sklada za kritje izgub in škode, namenjenega finančni pomoči za blaženje obsežnih posledic podnebnih sprememb v najbolj prizadetih državah v razvoju, so sicer države dosegle na lanskem podnebnem vrhu v Šarm el Šejku. Danes pa je padla dokončna odločitev o njegovi vzpostavitvi, potem ko so se države leto dni pogajale o tem, kako bo ta finančni mehanizem v praksi sploh deloval.
“Nobeno vprašanje ne sme ostati nerazrešeno,” je v nagovoru ob odprtju podnebne konference dejal predsedujoči COP28 Sultan al Džaber, ki je bil sicer pred konferenco deležen veliko kritik, je namreč predsednik uprave državnega naftnega podjetja. Poudaril je, da je znanost njegova “zvezda severnica”, ki ga vodi.
Džaber je povedal še, da so se nekatera največja naftna in plinska podjetja pripravljena zavezati, da bodo emisije metana do leta 2030 zmanjšala na nič. Metan se sicer sprošča ob sežiganju zemeljskega plina, pri vrtanju naftnih in plinskih vrtin ter v nadaljnji proizvodnji. Kljub temu da so ključni problem fosilnih goriv emisije ogljikovega dioksida (so vir skoraj 90 odstotkov izpustov CO2), je bila tudi napoved o ničelnih izpustih metana sprejeta z odobravanjem. Fosilna goriva so namreč razlog za približno tretjino vseh človeških izpustov metana, podoben delež pa predstavlja živinoreja.
Predsedujoči je napovedal, da bodo Združeni arabski emirati (ZAE) “odprli mošnjiček, da se globalnemu jugu ne bo treba odločati med razvojem in podnebnim ukrepanjem”. ZAE bodo v sklad prispevali 100 milijonov ameriških dolarjev, enak znesek bo najranljivejšim državam namenila tudi Nemčija.
ZDA so za zdaj napovedale zgolj 17,5-milijonski vložek. John Kerry, podnebni odposlanec ameriškega predsednika, je ob tem namignil, da ima zvezane roke. “Zelo smo predani sodelovanju z našim kongresom,” je dejal. Morebiten višji znesek bi namreč morali odobriti kongresniki, piše BBC. Kerry je poudaril tudi, da sklad “ne vključuje odgovornosti ali odškodnine” oziroma da dajanje denarja ne pomeni, da bogatejše države sprejemajo odgovornost za podnebne spremembe.
Slovenija bo višino svojega prispevka napovedala v petek, ko bo Dubaj obiskala tudi predsednica Nataša Pirc Musar, je povedala slovenska pogajalka na COP Tina Kobilšek.
Odločitev o dokončni vzpostavitvi omenjenega sklada pa je poskrbela še za en pomemben zgodovinski mejnik. Po pojasnilih Kobilšek se namreč v vsej zgodovini podnebne konference še ni zgodilo, da bi bila neka odločitev sprejeta že prvi dan.
Številni visoki gostje
COP28, ki je dvakrat večji kot lanskoletna konferenca, velja za največje podnebno srečanje doslej, saj naj bi se ga udeležilo 97.000 ljudi vključno z britanskim kraljem Karlom III. ter približno 180 drugimi voditelji držav in vlad. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je Bela hiša v sredo potrdila, da bo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je zaposlen z reševanjem konflikta med Hamasom in Izraelom, na konferenci nadomeščala podpredsednica Kamala Harris, ki se bo pridružila podnebnemu odposlancu ZDA Kerryju. Po neuradnih informacijah AFP s strani visokega ameriškega uradnika pa naj bi Harris udeležbo na dogodku izkoristila tudi za pogovore o razrešitvi konflikta na Bližnjem vzhodu.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob začetku globalnih podnebnih pogajanj voditelje držav pozval, da bi si morali prizadevati za popolno opustitev fosilnih goriv z razumnim časovnim okvirjem. “Škoda bi bilo, če bi ostali pri nejasnem in nezavezujočem terminu postopnega zmanjševanja uporabe fosilnih goriv,” je poudaril.
Pozornost pa je pritegnil tudi govor izvršnega sekretarja Združenih narodov za podnebje Simona Stiella. “Naredi to ali ne naredi. Poskušanja ni (Do or not do. There is no try),” je Stiell citiral Yodo iz Vojne zvezd.
Povedal je, da je nujno določiti konec ere fosilnih goriv, sicer bomo priča svojemu koncu. Poudaril je, da je znanost jasna. “Imamo približno šest let, preden izčrpamo sposobnost planeta, da se spopade z našimi emisijami – preden presežemo mejo 1,5 C.”
Države je pozval, naj napredujejo s posodobitvijo svojih načrtov za boj proti podnebnim spremembam, pa tudi naj zagotovijo denar za financiranje revnih držav, ki si same ne morejo opomoči od posledic podnebne krize. Delegatom pa je dejal, naj se zavedajo da “za vsako črko in vejico, o kateri se pogajajo, stoji človek, družina ali skupnost, ki se zanaša na vas”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje