Oglaševanje

Spopad policije s kosovskimi protestniki, ki poslancev niso spustili iz parlamenta

author
N. P.
06. okt 2026. 08:07
Nasilni protesti na Kosovu
Foto: Valdrin Xhemaj/REUTERS

V ponedeljek zvečer se je v kosovski prestolnici zbralo več sto protestnikov, ki so se spopadli s policijo. Parlament namreč ni nadaljeval postopka sprejemanje zakonodaje, ki bi omejila pristojnosti haaškega sodišča. Odločanje je sledilo večtedenskim nemirom, ki jih je sprožila obsodba nekdanjega kosovskega predsednika Hasima Thacija in še treh vodilnih predstavnikov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova.

Oglaševanje

Protesti že več tednov pretresajo Kosovo, v ponedeljek zvečer pa so prerasli v spopade – protestniki so metali bakle in petarde, policija pa je uporabila solzilec, poroča Associated Press.

Številni protestniki so vihteli zastave Albanije in Osvobodilne vojske Kosova, opremljeni pa so bili s plakati, na kateri so pozivali zakonodajalce, naj glasujejo za zakon, ki bi omejil moč Posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu. To deluje v Haagu, je pa del kosovskega pravosodnega sistema.

Protesti so izbruhnili po tem, ko je kosovski parlament v prvi obravnavi potrdil spremembe zakona. Ker se je seja končala, preden bi opravili končno glasovanje, so protestniki poslancem poskušali preprečiti odhod iz stavbe. Želeli so namreč, da bi parlament zakon dokončno sprejel še isti dan.

Poškodovanih je bilo dvanajst ljudi, med njimi en policist in 11 civilistov, je dejal Naser Sila, vodja urgentnega centra v bolnišnici v središču prestolnice. Vsi so že bili odpuščeni v domačo oskrbo.

Nasilni protesti na Kosovu
Nasilni protesti na Kosovu
Nasilni protesti na Kosovu
+ 2

Protesti so sledili obsodbi nekdanjega predsednika Kosova Hasima Thacija na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov. Haaško sodišče je obsodilo še tri vodilne predstavnike nekdanje OVK – nekdanja predsednika kosovskega parlamenta Kadrija Veselija in Jakupa Krasniqija ter nekdanjega poslanca Rexhepa Selimija.

Po obsodbi so zakonodajalci konec septembra soglasno obsodili sodbe za vojne zločine, na Kosovu pa so že več kot 20 dni potekali doslej mirni protesti zaradi – po mnenju ljudi – nepravičnih sodb.

Nekdanja stranka Hasima Thacija, Demokratska stranka Kosova (PDK), je po sodbi predlagala spremembo, s katero bi Kosovo omejilo pristojnosti Posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu. Protestniki zahtevajo, da kosovski parlament omeji pristojnosti sodišča tako, da najvišjo zaporno kazen omeji na 15 let, omogoči pritožbe na vrhovno sodišče ter obsojenim osebam omogoči prestajanje kazni na Kosovu.

"Zakaj se je sodišče oddaljilo od tega, kar je bilo dogovorjeno in izglasovano? Sodišča ne ukinjamo, vendar bi moralo nadaljevati preiskavo o zadevah, zaradi katerih je bilo ustanovljeno," je na parlamentarni seji dejal Bedri Hamza, predsednik PDK.

Vojna na Kosovu je zahtevala okoli 13.000 življenj in se je končala po Natovem bombardiranju takratne ZRJ, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova.

Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu so v Haagu ustanovili leta 2015 za obravnavo zločinov pripadnikov OVK med vojno in po njej. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je sicer delo končalo decembra 2017. Delovanje sodišča financira EU, je pa del kosovskega pravosodnega sistema.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih