Haaško sodišče obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika Thacija na 25 let zapora

Posebno sodišče v Haagu je danes nekdanjega kosovskega predsednika Hasima Thacija zaradi vojnih zločinov med vojno na Kosovu v 90. letih prejšnjega stoletja obsodilo na 25 let zapora. Visoke zaporne kazni zaradi vojnih zločinov je prisodilo tudi preostalim trem obtoženim nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK).

Thaci je bil oproščen obtožb za zločine proti človečnosti. Gre za prvostopenjsko sodbo, v kazen pa se mu bo vštel čas, ki ga je od novembra 2020 preživel v priporu.

Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu je Thacija spoznalo krivega umorov, mučenja, okrutnega ravnanja in nezakonitega pridržanja.

Poleg Thacija, ki je bil politični voditelj OVK, je sodišče zardi vojnih zločinov na visoke zaporne kazni obsodilo še tri vodilne predstavnike nekdanje OVK - nekdanja predsednika kosovskega parlamenta Kadrija Veselija in Jakupa Krasniqija ter nekdanjega poslanca Rexhepa Selimija.

Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu je vse štiri obtožene v okviru skupnega zločinskega podviga spoznalo za krive nezakonitega pridržanja 385 ljudi, okrutnega ravnanja z 49 osebami, mučenja 303 oseb ter umora 96 ljudi.

Veselija in Krasniqija je spoznalo tudi za kriva protipravnega oziroma samovoljnega odvzema prostosti. Četverice pa ni spoznalo za krive zločinov proti človečnosti.

Številne žrtve imajo trajne posledice

Kot je v obrazložitvi sodbe dejal predsedujoči sodnemu senatu Charles Smith, tožilstvu namreč ni uspelo dokazati, da je bil izveden "razširjen napad na civilno prebivalstvo", za katerega so bili obtoženi.

Sodni senat je ugotovil, da so bili številni pridržani izpostavljeni hudemu fizičnemu in psihičnemu nasilju. Nekaterim so med zlorabami pulili nohte in lomili ude, številni so bili pretepeni tako hudo, da niso mogli stati, nekateri pa so umrli za posledicami poškodb. Po besedah sodnika Smitha imajo številne žrtve še danes trajne posledice.

Tožilstvo je za vsakega od obtoženih zahtevalo po 45 let zapora zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno na Kosovu v letih 1998 in 1999, ko se je OVK proti silam Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) borila za neodvisnost Kosova. Obtožnica jih je med drugim bremenila, da so bili kot člani vodstva OVK odgovorni za preganjanje, nezakonito zapiranje in pridržanje, okrutno ravnanje, mučenje in umore med vojno na Kosovu in po njej. Vsi štirje so zanikali krivdo. Obramba pa je zahtevala oprostilno sodbo.

Sodba sprožila proteste in ostre odzive

Sodba je poročanju kosovskih medijev pretresla podpornike OVK, zbrane na trgu v Prištini, nekateri pa so ob njenem izreku jokali.

Nezadovoljni z razsodbo so žvižgali in vzklikali OVK ter skandirali "Ne v mojem imenu", s čimer so se navezali na besede predsedujočega sodnemu senatu Smitha, ki je sodbo izrekel "v imenu kosovskega naroda". Med pohodom po ulicah prestolnice so odvrgli tudi več pirotehničnih sredstev. Nekaj protestnikov je skušalo preplezati ograjo dvorišča sedeža misije Evropske unije na Kosovu Eulex, kar so jim preprečili policisti.

Kasneje so demonstranti med drugim metali kamenje na poslopje kosovske vlade v središču Prištine, pri čemer so po poročanju portala N1 Srbija razbili nekaj oken.

Nekateri mediji so poročali tudi o napetostih pred poslopjem sodišča v Haagu. V podporo obtožencem se je namreč na tamkajšnjem trgu zbralo več tisoč Albancev iz vse Evrope, ki jim je policija preprečila, da bi prišli do sodišča. Po izreku sodbe, ki so jo pospremili z jeznimi vzkliki, je prišlo do manjšega konflikta med protestniki in policijo. Nato so se mirno razšli.

Kosovski premier Albin Kurti je obsodbo nekdanjih voditeljev OVK zaradi vojnih zločinov in višino kazni na družbenem omrežju Facebook označil za nesprejemljivo krivico. Vršilka dolžnosti kosovske predsednice Albulena Haxhiu je po izreku sodbe pozvala k miru in enotnosti. "Danes potrebujemo mir, dostojanstvo in enotnost. Bolečina tega dne nas ne sme razdeliti," je sporočila na Facebooku.

Kosovski zunanji minister Glauk Konjufca pa je pred izrekom sodbe po poročanju kosovskih medijev dejal, da pričakuje "samo eno odločitev - oprostilno sodbo". Sodbo je nato označil za žalostno, izrečene kazni pa za drakonske. "To je res žalostna odločitev, nepravična in nezaslužena za štiri voditelje OVK," je dodal.

Organizacija vojnih veteranov OVK je sodbo medtem kategorično zavrnila. "To je sramota za mednarodno pravosodje, madež, ki bo ostal še dolgo," so zapisali v odzivu. Albanski premier Edi Rama pa je sodbo na družbenem omrežju Facebook obsodil z eno samo besedo: "Sramota".

Thacijev odvetnik Pierre-Richard Prosper je po poročanju Radia Svobodna Evropa že napovedal pritožbo na razsodbo, ki jo je označil za "norčevanje iz pravice". Izrazil je upanje, da jo bodo v pritožbenem postopku razveljavili, pri tem pa opozoril, da bi postopek lahko trajal več let.

Z razsodbo niso zadovoljni niti v Beogradu

Srbski notranji minister Ivica Dačić jo je označil za "pravni dokaz", da so najvišji politični in vojaški voditelji OVK osebno odgovorni za "grozodejstva, umore, ugrabitve in brutalna mučenja" Srbov na Kosovu. Kljub temu Srbija po njegovih besedah s sodbo ne more biti povsem zadovoljna, saj je sodišče zavrnilo obtožbe o zločinih proti človečnosti.

To je označil za "škandalozen politični manever in neposredno žalitev vseh nedolžnih žrtev". Dodal je, da takšno "pravno krčenje obtožnice" pomeni "strahopeten poskus mednarodnega pravosodja, da zmanjša razsežnost trpljenja srbskega naroda", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je poudaril, da je za Srbijo najpomembnejša ohranitev miru in stabilnosti. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je dejal še, da sodba ne upošteva obtožb o zločinih proti človečnosti in številnih zločinih proti Srbom, saj je sodišče zavrglo vseh šest točk obtožnice, ki govorijo o tem.

Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu je neodvisni sodni organ in odločitve sodišč je treba spoštovati, pa je dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Izrazila je upanje, da na Kosovu zaradi odločitve ne bo hujših neredov, in pozvala tamkajšnje oblasti, naj prispevajo k temu.

Proti Thaciju na sodišču v Haagu sicer poteka še en, ločen postopek zaradi domnevnega oviranja pravosodja, v katerem mu očitajo, da je iz pripora skušal vplivati na priče in razkrivati zaupne informacije. Tožilstvo zanj v tem postopku zahteva šest let zapora, obramba pa oprostitev.